Začenjamo v Južno kitajskem morju, kjer je Kitajska začela s teden dni trajajočimi vojaškimi vajami. Vaje potekajo v vodah, ki so predmet teritorialnega spora med Kitajsko in Filipini. Tri leta nazaj so Filipini na Haško sodišče vložilo arbitražno sodbo, v kateri bo sodišče ugotavljalo, ali imajo čeri v Južno kitajskem morju svoje teritorialne vode in ekskluzivno ekonomsko cono. Razsodba bo znana 12. Julija, torej na dan, ko se končajo kitajske vojaške vaje na območju, in ima lahko velik vpliv na druge teritorialne težnje Kitajske v regiji. Kitajska vse od začetka arbitraže izpodbija avtoriteto sodišča o odločanju v tem primeru, Filipinom pa so ponudili pogajanja v primeru, da ne priznajo razsodbe sodišča.

Kitajska je dostavila prvo pošiljko vojaške pomoči Afganistanu, ki naj bi vsebovala predvsem logistično opremo ter rezervne dele. Pošiljka je del 70 milijonov dolarjev obljubljene kitajske vojaške pomoči Afganistanu.

Izraelske oblasti so potrdile izgradnjo novih naselij na okupiranih palestinskih ozemljih. Na Zahodnem bregu predvidevajo izgradnjo 560 stanovanjkih enot, še 240 pa jih nameravajo postaviti v Vzhodnem Jeruzalemu. Po poročanju izraelskega časnika Ha’aretz je predstavnik izraelske vlade ukrepe označil za uravnoteženje z izgradnjo 600 stanovanjskih enot, namenjenih Palestincem, ter kot povračilni ukrep nedavnim palestinskim napadom.

Pravni center za zaščito pravic arabske manjšine v Izraelu, krajše Adalah, je razkril dokumente, ki izraelskim varnostnim organom omogočajo uporabo smrtonostnega orožja proti metalcem kamenja in pirotehničnih sredstev. Prejšnja zakonodaja je uporabo pravega streliva dovoljevala kot zadnjo možnost, po novem pa lahko policijski oficir odredi uporabo pravih nabojev ob sumu metanja kamenja ali pirotehnike, tudi proti mladoletnim osebam. Adalah je dokumente pridobil tako, da je vpogled v njih zahteval prek sodišča.

Iraški premier Haidar al-Abadi je po največjem bombnem napadu letos ukazal odpoklic v Veliki Britaniji izdelanih lažnih detektorjev eksplozivnih sredstev. Detektorji so bili prevara in niso imeli nobenih zmožnosti detekcije eksplozivnih sredstev. Iraška vojska je detektorje uporabljala 9 let, še tri leta po tem, ko je bil na zaporno kazen obsojen podjetnik, ki jih je Iraku prodal. Abadi je ukazal tudi ponovno odprtje korupcijskih preiskav o tem primeru. Slednjo je iraško notranje ministrstvo, odgovorno za nakup večine detektorskih palic, enkrat že prekinilo. V Iraku je v bombnih napadih od leta 2007 umrlo 4000 ljudi.

Preiskava obtožb o utopljenih Iračanih, ki so jih britanski vojaki vrgli ali prisilili, da gredo v reko, je pokazala, da so višji po činu vedeli za to početje. Nekdanji kapetan irske garde je v pričanju povedal, da so s tako imenovanim “močenjem” britanski vojaki kaznovali tatove. Število ropov se je namreč po invaziji na Irak močno povečalo. Obtožba je v javnost prišla dan pred dolgo pričakovanim poročilom Chilcotove preiskave o britanski vlogi v napadu na Irak.

Britanski finančni minister George Osborne ja napovedal vrsto ukrepov za ohranitev finančnih investicij, ki so se po referendumu o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije izkazale za negotove. Glavni ukrep bo znižanje davka na dobiček pravnih oseb na raven pod 15 odstotkov, kar je precej manj kot v večini ostalih gospodarstev Evropske unije. Povprečni davek se trenutno giblje okrog 25 odstotkov. Drugi ukrepi so še pomoč bankam pri zagotavljanju stabilnega kreditiranja podjetij in zagotavljanje fiskalne kredibilnosti, kljub temu, da proračunski presežek ne bo cilj. Napoved znižanja davka na dobiček je že naletela na kritike iz drugih evropskih držav. Evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici svari pred možnostjo tekme evropskih držav k znižanju tovrstnega davka do dna.

Madžarski premier Janes Ader je za 2. oktober napovedal referendum o sprejetju načrta Evropske unije o begunskih kvotah. Referendumsko vprašanje se bo glasilo:

“Ali se strinjate, da je Evropska unija pooblaščena za predpisovanje obveznih ukrepov za naseljevanje nemadžarskih državljanov na Madžarskem brez soglasja madžarskega parlamenta?”

Evropska komisija je podpisala javno-zasebni sporazum o investicijah v informacijsko varnostni sektor. Drugi podpisnik sporazuma je Evropska kiber-varnostna organizacija, ki zastopa interese podjetij s tega področja. Gre za ustanovitev fonda, v katerega bodo prispevala evropska podjetja, ki se zavedajo digitalnih nevarnosti. Skupaj s 450 milijonsko začetno finančno injekcijo s strani Evropske komisije naj bi se v skladu do leta 2020 nabrala milijarda in 800 milijonov evrov. Na ta način se Evropska komisija spopada z vse večjim številom vdorov prek spleta v digitalno infrastrukturo evropskih podjetij. Glede na anketo, ki jo je opravila Evropska komisija, naj bi se v elektronske incidente v lanskem letu zapletlo kar 8 od 10-ih podjetij. Sredstva iz fonda naj bi bila v prvi vrsti namenjena investicijam v evropska varnostna podjetja, k partnerstvu pa naj bi se sicer prijavile tudi ameriške informacijske multinacionalke.

V Kopru se bo ob 18. uri odvil protestni shod v podporo delavcem Luke Koper. Protestniki zahtevajo odstop ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča ter državnega sekretarja na Ministrstvu za finance Metoda Dragonje. Protest nam napove Mladen Jovičič, predstavnik Sindikata žerjavistov Luke Koper:

Izjava

Jovičič nadaljuje...

Izjava