Ameriški predsednik Barack Obama je odredil, naj 35 ruskih diplomatov v roku treh dni zapusti državo, in napovedal zaprtje dveh ruskih diplomatskih poslopij v New Yorku in Marylandu. Prav tako je napovedal ukrepe proti ruskima obveščevalnima agencijama GRU in FSB ter štirim posameznikom in trem podjetjem, ki so povezana z njima. Obama navaja, da so ti ukrepi odgovor Bele hiše na nedavno razkritje ameriških obveščevalnih služb, po katerih naj bi ruska vlada s predsednikom Vladimirjem Putinom na čelu naročila vdore v računalniške sisteme demokratske stranke in z objavo pridobljenih podatkov poskušala vplivati na izid ameriških predsedniških volitev. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je naznanil namero, da bo Rusija v povračilo izgnala 35 ameriških diplomatov in zaprla diplomatsko rekreacijsko poslopje.

Meddržavne odnose pa poskušajo izboljšati Egipčani in Savdijci. Egiptovska vlada je parlamentu v ratifikacijo poslala dogovor, po katerem bi Savdski Arabiji predala nenaseljena otroka Tiran in Sanafir v Rdečem morju. Ta poteza je v nasprotju z odločitvijo višjega upravnega sodišča, ki je dogovor junija letos razveljavil in na katerega se je vlada pritožila. Ponovno naj bi sodišče odločalo šele januarja. Preko teh dveh otokov naj bi namreč potekala predvidena gradnja mostu čez Rdeče morje med Savdsko Arabijo in Egiptom. Predajo otokov je egiptovski predsednik Abdel Fatah el-Sisi prvič naznanil aprila letos med obiskom savdskega kralja Salmana, čemur so sledili protesti javnosti. Od tedaj so se sicer odnosi med državama skrhali, predvsem zaradi glasovanja Egipta na zasedanjih Varnostnega sveta Združenih narodov, na katerih je Egipt v zvezi z vojnama v Siriji in Jemnu glasoval v nasprotju z interesi savdske kraljevine.

Interesi različnih strani so v ospredju tudi na Balkanu. Na Kosovu je odstopila ministrica za administracijo in lokalno samoupravo Mirjana Jevtić, ki je bila v vlado imenovana sredi decembra. Povod za njen odstop je zahteva srbskega premierja Aleksandra Vučiča, ki je v ponedeljek zapovedal ponovno imenovanje prejšnjega ministra Ljubomira Marića. Srbska lista, koalicijska stranka etničnih Srbov v kosovskem parlamentu, je v nasprotnem primeru zagrozila z zamrznitvijo sodelovanja v kosovskih institucijah in poudarila, da je Vučić na čelu vlade in na položaju avtoritete za vse kosovske Srbe. Kosovski premier Isa Mustafa je Marića odstavil, ker je Marka Đurića, direktorja pisarne Vlade Srbije za Kosovo in Metohijo, spremljal na državniškemu obisku Kosova, ki ni bil odobren s strani uradne Prištine. Zamenjava Marića, ki je pripadnik Srbske napredne stranke, z Jevtić, pripadnico prav tako srbskega Gibanja socialistov, nakazuje na razkol znotraj Srbske liste, kjer so odnosi zaradi medsebojnega obtoževanja izdaje ohlajeni že vse od zamenjave ministrov.

Od odstopa k imenovanju. Romunski predsednik Klaus Iohannis je mandat za sestavo vlade podal nekdanjemu ministru za komunikacije Sorinu Grindeanuju. Ta je bil sicer drugi predlog Socialdemokratske stranke, zmagovalke nedavnih parlamentarnih volitev, potem ko je Iohannis brez utemeljitve zavrnil Sevil Shhaideh. Neuradno naj bi ga zmotil eden od sledečih razlogov: poreklo njenega sirskega moža ali politična neizkušenost oziroma prepričanje, da bi delovala le kot marioneta predsednika socialdemokratov Liviuja Dragneaja. Ta zaradi kazenske obsodbe v zvezi s prirejanjem rezultatov referenduma o razrešitvi takratnega predsednika države Traiana Băsescuja leta 2012 ne sme kandidirati.

Sklad Republike Slovenije za nasledstvo je sporočil, da je izplačal zahtevke prvih 142 nekdanjih varčevalcev podružnice Ljubljanske banke iz Sarajeva v skupnem znesku 1,5 milijona evrov. Skupno je sklad prejel približno 28 000 zahtev za povračilo deviznih vlog, ki se večinsko nanašajo na podružnico Ljubljanske banke v Zagrebu, do sedaj pa je tretjini varčevalcev, ki so vložili zahtevke, izplačal okoli 104 milijone evrov. Vloge, ki se nanašajo na podružnico v Sarajevu, je sklad začel obravnavati v oktobru, zahteve za preverjanje upravičenosti do izplačil pa bo sprejemal še do konca prihodnjega leta. Temelj odločanja je zakon, sprejet po sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić leta 2014.

Začetek novega leta pa ne bo tako optimističen v Slovenski filharmoniji. Novoletnega koncerta orkestra Slovenske filharmonije 1. januarja ne bo. Pogoj stavkovnega odbora članov, da bodo odigrali novoletni koncert pod taktirko šefa dirigenta Uroša Lajovica, je, da se še pred izvedbo tega v Cankarjevem domu podpiše dogovor o prekinitvi sodelovanja med Lajovicem in Slovensko filharmonijo. Ta predlog je direktor Damjan Damjanovič zavrnil. Na zadnje dogodke se je s sklepom o zunanji reviziji poslovanja odzval tudi minister za kulturo Tone Peršak, prav tako so na ministrstvu zagotovili, da bodo vladi predlagali spremembo ustanovitvenega akta filharmonije, ki bi orkestru dal besedo pri izbiri bodočih dirigentov. S tem bi zadovoljili le eno od stavkovnih zahtev orkestrašov, ki pa pravijo, da bodo vztrajali tudi pri odstopu dirigenta, direktorja in štirih, s strani vlade imenovanih članov sveta Slovenske filharmonije.

Uprava podjetja Agroind Vipava 1894 je vložila predlog za stečaj družbe, so sporočili iz odvetniške družbe Ilić in partnerji, ki je pravna zastopnica Agroinda in njenega lastnika, ukrajinske družbe Demistone Holding Limited s sedežem na Cipru. V iztekajočem se letu je bil stečaj podjetja, ki si med drugim lasti tudi Vipavsko klet, kljub nasprotovanju lastnikov že dvakrat uveden na novogoriškem okrožnem sodišču, a obakrat razveljavljen zaradi procesnih napak. Svoje videnje situacije poda predsednik delavskega sveta Andrej Furlan.

Izjava

Furlan poudarja, da podjetje v tem obdobju dobro posluje in da stečaj ne pomeni konec za Agroind, pač pa obeta nov začetek.

OFF sta pripravila vajenka Neja in Antun