Ameriški predsednik Barack Obama je prepovedal črpanje nafte in plina v večini ameriškega dela Arktike in delu Atlantika. Z odločitvijo je poleg arktičnih voda zaščitil podvodne kanjone v Atlantiku od Virginije do Nove Anglije. Obama se je pri odločitvi skliceval na zakon iz leta 1953, ki daje predsedniku pravico, da prepove prodajo pravic za izkoriščanje območij na celinski polici. Zakon še nikoli ni bil uporabljen v obsegu, kot ga je zdaj določil Obama. Zakon pa ne določa možnosti, da prihodnji predsednik odločitev prekliče. A novoizvoljeni Donald Trump bo Obamovo odločitev verjetno preganjal na sodišču, prav tako pa bo z republikansko večino v Kongresu poskušal spremeniti omenjeni zakon, ki take prepovedi sploh dovoljuje. Obami se je v prepovedi izkoriščanja naftnih in plinskih virov pridružil tudi kanadski premier Justin Trudeau, ki je zamrznil nove projekte v kanadskem delu Atlantika. Kanada bo svojo odločitev obnavljala na vsakih pet let, Obamova administracija pa trdi, da je prepoved dokončna.

Za Irak je vsaj po oceni mednarodnih finančnih institucij končno prišel čas, da se odbije od dna, kamor ga je pred trinajstimi leti prikovala ameriška okupacija. Svetovna banka je tako odobrila nov paket posojil v vrednosti skoraj poldruge milijarde dolarjev. Z nekaj jamstvi za posojila sta na pomoč priskočili tudi Velika Britanija in Kanada, kar Svetovna banka razume kot izraz zaupanja mednarodne skupnosti v iraško vlado na čelu s Haiderjem al-Abadijem. Z novimi posojili naj bi izboljšali transparentnost javnih služb in s tem zaupanje prebivalstva, spodbudili rast zasebnega sektorja in ustvarjanje delovnih mest ter se spopadli s humanitarno krizo, ki jo je povzročila vojna z Islamsko državo. Svetovna banka si obeta, da zaradi velikih zalog nafte vračanje posojil ne bo težava. Poleg tega je Irak po podatkih banke trenutno gospodarsko najhitreje rastoča država na svetu, saj bo po lanskem padcu bruto domačega proizvoda za devet odstotkov letos rast več kot sedem odstotna.

Džabat Fateh al-Šam, prej znana kot Fronta al Nusra, še prej pa kot sirska veja Al Kaide, je prevzela odgovornost za nedeljski atentat na ruskega veleposlanika v Turčiji. Turške oblasti so sicer v zvezi z umorom Andreja Karlova pridržale že trinajst ljudi, provladni mediji pa so umor vztrajno pripisovali demonizirani organizaciji klerika Fetullaha Gülena. Tako so ugotavljali, da je bil storilčev stric zaposlen v šoli, ki so jo po neuspelem julijskem puču zaradi povezav z gülenisti zaprli, v zvezi s pučem je bil za kratek čas aretiran tudi policijski oficir, ki je napadalcu odobril dopust. Poleg tega so med hišno preiskavo pri ubitem morilcu našli gülenistično literaturo, pa tudi knjige o Al Kaidi, ki so bile očitno bolj pomembne. To potrjuje tudi dejstvo, da je med streljanjem vpil o žrtvah v sirskem Alepu, mnoge med njimi so ravno iz vrst milice Džabat Fateh al-Šam in drugih tako imenovanih uporniških skupin.

Turška vojska je skupaj s Svobodno sirsko vojsko prevzela nadzor nad cesto med Alepom in Al-Babom v Siriji. Spopadi med turško-sirskimi silami in borci Islamske države na območju sicer še vedno potekajo. Povezava med mestoma Alepo in Al-Bab je strateško izredno pomembna. Al-Bab je eno izmed zadnjih urbanih območij, ki jih Islamska država še drži v oblasti. Mesto je od turške meje oddaljeno 25 kilometrov, stoji pa med dvema območjema, kjer imajo oblast kurdske sile. Osvojitev Al-Baba bi Turkom tako omogočila preprečitev povezave kurdskega teritorija. Cilj turške intervencije v Siriji, ki poteka od avgusta, je predvsem prevzeti nadzor nad obmejnim območjem, od tam pregnati Islamsko državo in tako z lastnimi močmi preprečiti, da bi Kurdi zavzeli koridor in vzpostavili samoupravno območje ob celotni dolžini turško-sirske meje.

Na ulicah tunizijske prestolnice Tunis se je včeraj popoldne zbralo več sto ljudi, ki od svoje vlade zahtevajo ostrejši odziv na nedavni umor letalskega inženirja Mohameda Zouarija. Ta je minuli četrtek pred svojim domom v mestu Sfax padel pod streli, ki jih protestniki pripisujejo izraelski tajni službi Mosad. Zouari je bil namreč po trditvah palestinskega gibanja Hamas eden od njihovih poveljnikov in vodja projekta izdelovanja brezpilotnih letal, ki jih je Hamas za nadzorovanje premikov izraelske vojske že uporabil ob sovragovi zadnji ofenzivi leta 2014. Protestniki in tudi razna poklicna združenja zato od vlade zahtevajo bolj prizadevno preiskavo zločina in odločnejše zoperstavljanje izraelskemu kršenju suverenosti. Tunizijsko notranje ministrstvo je sicer že potrdilo, da je bil umor načrtovan izven države.

Državni zbor je sprejel novelo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Po novem bodo do brezplačnega šolskega kosila poleg otrok iz družin prvega dohodninskega razreda upravičeni tudi otroci iz družin drugega in tretjega. Do brezplačnega kosila bo tako upravičenih skupno 54 tisoč otrok. Združena levica je predlagala dopolnilo, da bi novela stopila v veljavo že s prvim januarjem in da bi centri za socialno delo posebej obvestili vse upravičence. Parlamentarna večina je predlog zavrnila. Novela zakona bo tako v veljavo stopila 1. februarja.

Sindikat Mladi plus je danes na novinarski konferenci predstavil ugotovitve iz akcije spremljanja oglasov za delo pod imenom STOP kršitvam - ZA dostojno delo. Akcijo sindikat izvaja že od aprila letos, z njo pa želijo opozarjati na mnoge nepravilnosti in nezakonitosti, ki se pojavljajo v oglasih za delo. Ti pogosto dajejo prednost prekarnim oblikam dela pred rednimi zaposlitvami, kar posledično povzroča vse večjo razširjenost prekarnih zaposlitev. Več o različnih nepravilnostih v oglasih za delo pove Tea Jarc s Sindikata Mladi plus.

Izjava

Kršitve so prijavili Inšpektoratu za delo, ki pa lahko ukrepa samo v primeru, da se delo že izvaja, na podlagi oglasa pa samo v primeru, da gre za diskriminacijo. Sindikat se zavzema za nekatere zakonske prepovedi oglaševanja za delo. Pojasni Tea Jarc:

Izjava

Na novinarski konferenci so izpostavili tudi potrebo po spremembi zakonodaje na področju zaposlovanja, predvsem prepoved volonterskega in neplačanega pripravništva.

Za konec pa še o praznični diplomatski norčavosti. Hrvaško veleposlaništvo v Sloveniji je v minulih dneh na slovenske institucije razposlalo novoletna darilca, ki so vključevala tudi bonboniero z zemljevidom Hrvaške. Zapletlo se je, ker je na njem mejna črta zarisana po sredini Piranskega zaliva, čeprav je točna razmejitev še vedno predmet arbitraže. Hrvaška veleposlanica Vesna Terzić je zatrdila, da je darilce izbrala ona osebno in da ne gre za nikakršno provokacijo. Vendar pa se na našem zunanjem ministrstvu ne dajo. Bonboniero so zapakirali v - in to ni šala - vrečko z napisom “I feel Slovenia”, dodali besedilo arbitražnega sporazuma in vse skupaj poslali predrznim Hrvatom.

Off sta pripravila vajenka Lana in Jaša.