Off diskriminacije in zlorab

Off diskriminacije in zlorab

Aktualno-politična novica
8. 9. 2014 - 14.00
 / OFF

Egiptovske oblasti so aretirale sedem moških, ki naj bi s svojimi dejanji spodbujali k razuzdanosti. Moški, ki so se sedaj znašli v preiskavi, so se aprila udeležili dogodka, na katerem sta si dva moška izmenjala poročne prstane, celotno dogajanje pa je ujeto na video posnetku. Ravno na podlagi videa so moške identificirali in kasneje aretirali. Istospolnost v egiptovski zakonodaji ni vključena na seznam spolnih kaznivih dejanj, a to ne ustavi oblasti, ki tovrstne prekrškarje obsodijo na podlagi določb o moralnosti. Na kršenje človekovih pravic istospolnih opozarjajo številne organizacije, saj so aretacije na podlagi obsodb o tako nemoralnosti kot bogokletstvu neredek pojav, vsakodnevno pa prihaja tudi do diskriminacije.

Poročilo nevladne organizacije Human Rights Watch kaže na vse prej kot neškodljivo delovanje vojakov Afriške unije v Somaliji. Ženske, ki so v veliki meri iskale pomoč po tem, ko je regijo leta 2011 zajela suša, se pogosto soočajo s posilstvom in drugimi vrstami spolnih napadov. Odkriti so bili tudi primeri, ko so bile v spolne odnose prisiljene v zameno za humanitarno pomoč, torej hrano, vodo ali zdravstveno oskrbo. Vojaki, ki naj bi pomagali v boju proti islamskim upornikom, pogosto sodelujejo z lokalnimi silami, ki njihovo izkoriščanje situacije še olajšajo.

Po dogovoru s tožilci, bivši direktor brazilskega državnega podjetja Petrobras, Paulo Roberto Costa, iz svoje zaporne celice širi informacije o vpletenosti politikov v koruptivne posle. Med imenovanimi politiki so se znašli tako guverner, član kongresa kot tudi minister, vse pa poleg prejemanja podkupnin druži še članstvo v strankah, ki so bile takrat na oblasti ali podpirajo trenutno predsednico Dilmo Rousseff. Ta izdanih podatkov najbrž ni preveč vesela, saj ji podpora med volivci pred oktobrskimi volitvami že tako pada. Več kot štirideset politikov, ki so se znašli na Costovem seznamu, naj bi prejemalo po 3 odstotke vrednosti pogodb, ki so bile podpisane s Petrobrasom, enim največjih podjetij na južni hemisferi.

Po tem, ko so po petih mesecih v petek Ukrajina, Rusija ter predstavniki upornikov sprejeli premirje, na vzhodu Ukrajine spet potekajo spopadi. Obe strani z obtožbami o kršitivi premirja kažeta na nasprotnike, kar ne pomaga pri večji stabilnosti situacije. Spopadom, v katerih je umrlo vsaj 2.600 civilistov, stotisoči pa so bili prisiljeni v izselitev, torej ni konca. Medtem ko Rusija uradno še vedno zanika vpletenost njenih vojakov, ki naj bi se na območju znašli po nesreči ali pa so v tem času na počitnicah, je svojo brezpogojno podporo Ukrajini izrazila zveza Nato. Preplah je v zadnjih dneh povzročila še izjava pomočnika ukrajinskega predsednika, da so Ukrajini pomoč v obliki vojaške opreme in svetovalcev obljubile ZDA, Francija, Italija, Poljska in Norveška. Italijansko ministrstvo za obrambo je takoj sporočilo, da to ni res in da se je Italija zavezala le k dostavi nesmrtonosne opreme, kot so čelade in neprebojni jopiči. Dogovor o premirju, katerega nadaljni obstoj je sedaj pod vprašajem, je sestavljen iz dvanajstih točk, ki med drugim določajo decentralizacijo moči znotraj vzhodno-ukrajinskih regij in izmenjavo zapornikov. Dogovorov ne ogrožajo le nadaljujoči se spopadi, ampak tudi nedefiniranost posameznih delov, predvsem glede tega, na kakšen način bo v praksi potekala celotna izmenjava priprtih na obeh straneh.

Tako retorika srečanj znotraj Natovega vrha v Walesu kot kasnejše izjave za javnost, pa kažejo, da je prioriteta večine evropskih politikov demonizacija Rusije. Ta je bila večkrat predstavljena kot temeljna grožnja varnosti Evropejcev, kar se krasno sklada s pozivom znotraj Nata k povečanju financiranja obrambe. Članice zveze naj bi temu tako namenile 2 odstotka bruto domačega proizvoda, česar se trenutno držijo le štiri članice: ZDA, Velika Britanija, Estonija in Grčija. Pojavljajo pa se tudi načrti držav za primer zaostritve bojev na evropskem vzhodu. Romunski predsednik Traian Basescu je tako izjavil, da je znotraj Nata oblikovan načrt nujnih ukrepov za primer napada s strani Rusije. Enote bodo pripravljene za vse oblike napadov, za katere pa po mnenju Basescuja obstaja 99,9% verjetnost, da do njih ne bo prišlo. V svojem govoru je rusko stran označil za iracionalno, opis pa bi glede na načrte članic Nata in njihovim izjavam morda lahko pripisali tudi njim samim.

Prvič v času kampanje je javnomnenjska raziskava pokazala na večjo podporo za odcepitev Škotske kot proti njej. Dober teden pred referendumom je tako jasno, da je vodjem kampanje za samostojnost v zadnjih uspelo prepričati veliko število volilcev. Odziv na to novico je večplasten in najbolj viden v dejanjih angleških politikov, ki so enkrat za spremembo ne glede na strankarsko pripadnost združeni, in sicer v želji po ohranitvi unije. Britanski minister za finance, George Osborne, je tako v nedeljo izjavil, da bodo v prihodnjih dneh ministri pripravili akcijski načrt, ki bo vključeval različne načine, kako naj bi Škotska pridobila večjo stopnjo neodvisnosti in moči. Ti bodo vključevali več pristojnosti na področju davčne politike, porabe proračunskih sredstev in socialne države. Možnost spremembe unije britanskega otočja pa pretresa tudi finančne trge. Britanski funt se je tako znašel na najnižji stopnji od novembra 2013, padla pa je tudi vrednost delnic podjetij s sedežem na Škotskem. Vrednost valute pada predvsem zaradi negotovosti glede tega, katero valuto bi v primeru osamosvojitve uporabljala Škotska, prihodnosti njenega finančnega sektorja ter deleža britanskega državnega dolga, ki bi ga prevzela.

Iz laboratorijev, ki se ukvarjajo z razvojem cepiva proti eboli, prihajajo dobre novice. Cepivo, ki ga preizkušajo na opicah, se je izkazalo za učinkovito, in sicer predvsem v smislu trajnosti. Odpornost na virus naj bi tako trajala deset mesecev, učinkovitost pa se potencialno lahko izboljša prek ponovitve cepljenja. Prejšnji teden so se začela tudi testiranja na ljudeh, primarno znotraj ZDA, a se bodo nadaljevala tudi znotraj Afrike in Velike Britanije.

Slovenska Finančna uprava poroča o pozitivnih rezultatih prvih dveh tednov dela. V tem času so izvedli 364 nadzorov ter ujeli 26 kršiteljev. Finančna uprava je bila v avgustu ustanovljena prek zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, deluje znotraj Ministrstva za finance in združuje Carinsko in Davčno upravo. Od 26.300 evrov glob, ki so jih v tem času dodelili, sta se z največjimi stroški srečala dva delodajalca, ki sta zaradi zaposlovanja na črno vsak prejela po 5.000 evrov kazni. Med ostalimi 21 kršitelji, ki so prejeli med 300 in 1000 evrov kazni, je 8 tujih državljanov. Finančna uprava v svojem poročilu poudarja, da delo na črno prinaša negativne posledice tudi za delavce same, ki pri tej vrsti dela nimajo obveznega zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za primer nezgode pri delu, pravice do odpravnine, letnega dopusta in podobno. To je sicer res, a bi bilo lepo dodati še kakšen podatek o trgu dela, na katerem se delavci nahajajo ter predvsem minimalni možnosti izbire dela ter izpogajanja boljših pogojev.

Inštitut za trajnostni razvoj v tem tednu organizira dogodke v okviru Ekotedna. Ti se tokrat vrtijo tako okrog tem zaposlovanja ter vključevanja mladih kot tudi procesov, ki vplivajo na sprejemanje zakonodaje o gensko spremenjenih organizmih znotraj EU. Od ponedeljka do petka so organizirane predstavitve in srečanja, zaključek pa se bo zgodil v soboto, ko bodo od 9. do 15. ure potekale aktivnosti na Pogačarjevem trgu.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.