Po poskusu državnega udara v Turčiji je predsednik Recep Tayyip Erdogan začel s čistko državnih institucij. Do zdaj je bilo zaradi domnevne podpore udaru aretiranih več kot 6 tisoč vojakov in pripadnikov sodne veje oblasti, skoraj 8 tisoč policistov je bilo suspendiranih. Turške oblasti razmišljajo tudi o ponovni uvedbi smrtne kazni, kar pa bi otežilo turško pridruževanje Evropski uniji. Turška vlada za prevrat krivi Fethullaha Güllena, pomembnega muslimanskega imama, ki živi v ZDA, kar pa on zanika. Poskus državnega udara je voda na mlin predsedniku Erdoganu, ki bo lahko še povečal svojo moč in odstavil svoje nasprotnike. O posledicah državnega udara Berk Esen, ki poučuje mednarodne odnose na Univerzi Bilkent v Ankari.

Izjava

Več o poskusu državnega udara v OFFsajdu ob petih.

Sodišče v Kairu je zavrnilo zahtevo po razveljavitvi dvoletne zaporne kazni pisatelju Ahmedu Nažiju. Ta je v zaporu od februarja letos zaradi obtožb kršenja javne spodobnosti v svoji knjigi “Raba življenja”, saj je eksplicitno pisal o drogah in spolnosti. V obrazložitvi zavrnitve zahteve je pisalo, da je kršil javno spodobnost z uporabo eksplicitno obscenih fraz in besed, prav tako ni zanikal, da je avtor romana. Obtožen je bil zaradi pritožbe občutljivega bralca, ki je imel ob prebiranju romana razbijajoče srce in nizek pritisk, prisoten je bil tudi občutek slabosti. Na kazen se Naži še vedno lahko pritoži na višjestopenjskem sodišču. V njegovo podporo je javno branje romana potekalo že po več večjih mestih po svetu, tudi na Radiu Študent.

Sodišče v Bahrajnu je razpustilo največjo šiitsko opozicijsko stranko Al-Wefaq in zaseglo njeno premoženje zaradi obtožb terorizma in spodbujanja nasilja. Premoženje stranke bo šlo v državni proračun. Konec maja je bil politični vodja Al-Wefaqa, Sheikh Ali Salman obsojen na devet let zapora zaradi poskusa strmoglavljenja režima in spodbujanja sektaškega nasilja. Oblasti so dan pred razpustitvijo stranke tudi oznanile, da nameravajo preganjati pomembnega šiitskega duhovnega vodjo in politika Ayatollaha isa Qssima. 79-letnika, ki so mu prejšnji mesec že odvzeli državljanstvo zaradi domnevnega spodbujanja sektaštva, nasilja in služenja tujim interesom, obtožujejo še  nelegalnega zbiranja sredstev in pranja denarja. Odločitev o razpustitvi stranke je že povzročila proteste v prestolnici Bahrajna, mestu Manama. Večina muslimanov v Bahrajnu je šiitov, na oblasti pa je sunitski kralj Hamad bin Isa Al Khalifa.

Mjanmarska vlada je budistični nacionalistični organizaciji Ma Ba Tha zagrozila s pravnimi ukrepi, če bodo širili sovražni govor in spodbujali nasilje. Ma Ba Tha namreč vodi nasilne pogrome nad muslimansko manjšino Rohingja na zahodu države. Po nasilju nad etnično manjšino Rohingja na zahodu države leta 2012 je domove zapustilo približno 140 tisoč tamkaj živečih muslimanov. Vladna grožnja s pravnimi ukrepi prihaja po tem, ko je uradni red budističnih duhovnikov prejšnji teden sprejel odločitev, da organizacije Ma Ba Tha ne priznava kot dela budističnega reda v državi. Nova mjanmarska vlada pod vodstvom Nobelove nagrajenke Aung San Su Kji do sedaj sicer proti voditeljem versko motiviranih pogromov ni ukrepala, saj je zatrjevala, da ima država druge prioritete. O sankcioniranju protagonistov za pretekle pogrome pa kljub grožnjam s pravnimi posledicami za morebitno prihodnje nasilje še vedno ne razmišlja.

30 tisoč južnokorejskih delavcev začenja delno stavko, potem ko so zastala pogajanja o zvišanju plač. Delna stavka pomeni, da bodo vsaj 4 ure na dan odsotni z dela. Stavka bo koncentrirana v avtomobilski in ladjedelniški industriji. Zaposleni v Hyundai Heavy Industries in Hyundai Motors zahtevajo višje plače in nasprotujejo prestrukturiranju podjetja, natančneje, odpuščanjem. Delavci v ladjedelnicah Samsung Heavy Industry so začeli z delno stavko že prejšnji teden, ker namerava podjetje odpustiti tisoč petsto delavcev. Zaposleni v podjetju Daewoo Shipbuilding & Marine Engineering so prav tako izglasovali stavko, datum katere bo še določen. Te stavke bodo še dodatno prizadele podjetja v težavah, ki jih pesti upad prometa in nizka cena nafte, ki je povzročila upad povpraševanja po tankerjih in ladjah za prevoz zabojnikov.

Srbija bo zaradi vse več prihajajočih beguncev zaostrila varovanje svoje meje. Formirane bodo skupne policijske in vojaške enote, ki bodo nadzorovale mejo. To je odgovor na zaostritev madžarske politike vračanja migrantov. Že slaba dva tedna lahko Madžari izženejo nazaj na srbsko stran vsakega migranta, ki ga najdejo oddaljenega manj kot 8 kilometrov od meje s Srbijo. Človekoljubna organizacija Human Rights Watch opozarja, da se madžarske enote pri omejevanju beguncev rade poslužujejo nasilja in kršijo njihove človekove pravice. Čeprav je bila tako imenovana balkanska pot zaprta marca z dogovorom med Evropsko unijo in Turčijo, se ljudje še vedno podajajo na pot v Evropo, predvsem s pomočjo tihotapcev. Od nedelje zjutraj je bilo v Srbiji registriranih 2.699 ljudi.