Nizozemska je v strahu pred vdorom v elektronski volilni sistem ponovno uvedla ročno štetje glasov. Na marčevskih parlamentarnih volitvah bodo tako glasove najprej prešteli ročno na posameznih voliščih, nato pa še na regionalnem in nacionalnem nivoju, kjer so bili do zdaj glasovi prešteti elektronsko. Nizozemski notranji minister Ronald Plasterk kot razlog navaja zastarelost računalniške programske opreme, možnost zlorabe nezavarovanih USB naprav, polnih volilnih podatkov, in morebitno vmešavanje Rusije. Minister namreč ne želi, da bi v primeru tesnih volilnih rezultatov med protimigrantsko Stranko svobode, ki jo vodi Geert Wilders, in trenutno vladajočo Liberalno stranko obstajal kakršen koli sum o nelegitimnosti rezultata.

Ko se Rusija, domnevno, ne vmešava v volitve, deli zemljo. Ruska vlada je razširila program deljenja proste zemlje na Daljnem Vzhodu. Po novem se lahko Rusi iz cele države prijavijo in si pridobijo brezplačen hektar zemlje. Po petih letih uporabe lahko uporabnik, če je zemljišče uporabljal za gospodarsko dejavnost, zemljo kupi ali najame. Z ukrepom želi vlada pospešiti naseljevanje in razvoj redko poseljene močvirnato-gozdnate pokrajine, zato ponuja tudi kratkoročna posojila, subvencije in izposojo kmetijskega orodja. Od sprejema zakona so zemljo podelili 4,800 državljanom, na svoj košček pod vzhodnim soncem pa čaka še enaintrideset tisoč državljanov. 

Stotine pripadnikov uporniške skupine Jabhat Fateh al-Sham predaja orožje sirski vladni vojski v dolini Wadi Barada blizu Damaska. Vladne sile so nedavno osvojile dolino Wadi Barada, ki je bila štiri leta v rokah omenjene skupine in ki je ključen vir vode za Damask. S tem se ponavlja taktika vladnih sil, večkrat uporabljena v bližini Damaska, pri kateri vojska določeno območje obkoli, nato pa upornikom predstavi izbiro med izstradanjem in predajo. Uporniki po predaji orožja lahko ostanejo v dolini ali pa se umaknejo v pokrajino Idlib, zadnje večje območje protivladnih sil na severu Sirije. Skupina Jabhat Fateh al-Sham, nekdanja Fronta Al-Nusra, je bila do sedaj izključena iz dogovora o prekinitvi spopadov. Podobno pa se predaja orožja upornikov dogaja tudi južno od prestolnice, v pokrajini Dara. Sirska vladna vojska pa v zadnjih dneh pridobiva nadzor tudi nad ozemlji Islamske države v okolišu Homsa in Alepa.

Italija je vzpostavila 200-milijonov evrov vreden sklad, namenjen zaustavljanju migrantov na afriških tleh. Denar bo namenjen plačilu opreme in urjenja sil za varovanje meje. Sklad je trenutno namenjen predvsem Nigru, Tuniziji in Libiji. K financiranju urjenja in opremljanja libijske obalne straže je države članice prejšnji teden pozvala tudi Evropska komisija. Libijski premier Fayez al-Serraj pa je na obisku v Bruslju izjavil, da bi Libija ladjam Nata in Evropske unije lahko dovolila vstop v ozemeljske vode, kjer bi sodelovale z libijsko obalno stražo pri zaustavljanju migrantov. Evropska unija in NATO si za tovrstno možnost zavoljo učinkovitejšega odvračanja migrantskih čolnov prizadevata že dlje časa, a brez mandata Varnostnega sveta Združenih narodov ali odobritve libijske vlade do sedaj nimata vstopa v ozemeljske vode.

Makedonski predsednik Gjorge Ivanov je določil pogoje za podelitev mandata za sestavo vlade Socialdemokratski stranki SDSM. Ivanov od SDMS, ki je na volitvah prejela le dva glasova manj kot zmagovalna VMRO-DPMNE, zahteva predhoden seznam podpisov najmanj 61 poslancev, da bodo koalicijo podprli. Vodja zmagovalne stranke VMRO-DPMNE Nikola Gruevski namreč ni uspel sestaviti vlade z albansko stranko Demokratska zveza za integracijo in je mandat vrnil predsedniku. To pa je odprlo pravna vprašanja, kako mora predsednik postopati, saj takšne situacije makedonska ustava ne predvideva. Podrobneje smo o tem poročali v torkovem Offsajdu z naslovom “Makedonija v neznanih vodah”.

Po celotni Romuniji potekajo najbolj množični protesti od padca režima Nikolaja Ceausescuja. Med dvesto in tristo tisoč ljudi nasprotuje vladnim spremembam zakonodaje, ki so dekriminalizirale  nekatere korupcijske prekrške. Po novem zakonu, ki je bil sprejet kljub večtedenskim protestom, je zaporna kazen zagrožena le v primeru, da je nastala škoda v znesku najmanj 44 tisoč evrov. Zaradi protestov, ki zahtevajo tudi odstop vlade, in nestrinjanja z ukrepom je že odstopil minister za trgovino Florin Jianu.

Odbor državnega zbora za delo je potrdil zakon o osebni asistenci. Zakon je namenjen sistematizaciji osebne asistence in njenega financiranja. Do zdaj se je ta financirala projektno in po mnenju predlagateljice, stranke Nova Slovenija, ne v dovoljšnem obsegu. Zakon bi po novem določil financiranje iz proračuna. Zakon se osredotoča na tiste, ki živijo ali bi želeli živeti v samostojnem gospodinjstvu in bi jim osebna asistenca pripomogla pri samostojnejšemu življenju. Predlog so na Odboru za delo dopolnili z več amandmaji. Med drugim so ukinili starost kot kriterij za pridobitev osebne asistence. Zgornja meja 65 let je bila namreč sporna za več invalidskih organizacij. Problematičen pa še vedno ostaja pogoj, da so do osebne asistence upravičeni le tisti, ki jo potrebujejo najmanj 30 ur tedensko. Spornost tega kriterija pojasni Simona Gerenčer Pegan z društva gluhoslepih DLAN:

izjava 

O zakonu bodo zdaj glasovali še poslanci parlamenta. Če bo zakon sprejet, bo začel veljati leta 2019.

Off je pripravila vajenka Gea.