Švicarski volivci so prižgali zeleno luč širitvi pooblastil obveščevalnih služb. Dobrih 65 odstotkov udeležencev včerajšnjega referenduma je namreč potrdilo zakon, ki bo švicarski Zvezni obveščevalni službi omogočal prisluškovanje telefonskim pogovorom in vdiranje v elektronske komunikacije oseb, osumljenih priprav terorističnih dejanj. Potrebno bo sicer predhodno soglasje pristojnih ministrstev in upravnega sodišča za preprečevanje terorizma. Hkrati pa so volivci zavrnili zakonski predlog, ki bi zvišal zajamčeno najnižjo pokojnino in predlog načrta prehoda na popolnoma zeleno gospodarstvo, ki je predvideval, da bi švicarsko gospodarstvo postalo popolnoma trajnostno do leta 2050.

Referendum je potekal tudi v bosansko-hercegovski entiteti Republiki Srbski, kjer je dobrih 55 odstotkov volilnih upravičencev s plebicitarno 99.8 odstotno večino 9. januar potrdilo za državni praznik Dan Republike Srbske. Referendum je bil izpeljan kljub odločitvi Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine, ki ga je razglasilo za protiustavnega, in nasprotovanju mednarodne skupnosti. Nekateri referendum vidijo kot prvi korak k odcepitvi Republike Srbske, medtem ko ga drugi ocenjujejo le kot z davkoplačevalskim denarjem financirano predvolilno kampanijo predsednika Republike Srbske Milorada Dodika pred prihajajočimi lokalnimi volitvami 2. oktobra. Vsekakor pa je z referendumom Dodik utrdil svoj položaj.

Referendumsko predstavo prireja tudi azerbajdžanska vlada pod vodstvom predsednika Ilhama Alijeva, ki od volivcev pričakuje potrditev predloga ustavne reforme. Po predlogu, ki ga je ustavno sodišče že potrdilo, bi se predsedniški mandat podaljšal s 5 na 7 let, uvedena pa bi bila tudi nova funkcija prvega podpredsednika, ki bi ga neposredno imenoval predsednik in bi postal druga najvišja funkcija izvršne oblasti pred premierem. Ustavna reforma bo omogočila predsedniku Alijevu tudi lažjo razpustitev parlamenta. Ilham Alijev je sicer na oblasti od leta 2003, ko je nasledil očeta, pravico do neomejenega števila zaporednih predsedniških mandatov pa si je zagotovil že leta 2009 na podobnem referendumu.

Na včerajšnjih regionalnih volitvah v Španiji je v Galiciji z 47,5 odstotka glasov večino dobila konservativna Ljudska stranka, na čelu katere je premier Mariano Rajoy. V Baskiji pa so na oblasti ostali nacionalisti, ki avtonomno pokrajino vodijo že od leta 2012. Na tokratnih volitvah so prejeli 37,6 odstotka glasov.

Francoski predsednik Francois Hollande je med obiskom mesta Calais na severozahodu države napovedal rušenje tamkajšnega begunskega taborišča, znanega kot džungla, kjer v neurejenih bivanjskih razmerah prebiva kakšnih 7 tisoč beguncev. Kako točno bo premestitev beguncev, ki si želijo v Veliko Britanijo, izvedena, ni znano, saj so predlagane nastanitve za begunce po drugih krajih že sprožile odpor tamkajšnih prebivalcev. Hollande je tudi pozval London, naj francoskim oblastem pomaga pri njihovem tako imenovanem humanitarnem prizadevanju, v okviru katerega sicer Britanija že financira gradnjo zidu, ki bo potekal med džunglo in pristaniščem ter bo oteževal prebege beguncev.

Medtem pa je Francija z Indijo sklenila sporazum o dobavi 36 vojaških letal Raffael. Sporazum je bil sklenjen po 4 letih pogajanj in bo Indijo stal slabih 9 milijard dolarjev.

Nadaljujemo v Kolumbiji, kjer so v petek na anonimnem glasovanju vodilni člani Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije, krajše FARC, ratificirali dogovor o premirju. Danes pa bo potekal podpis premirja med kolumbijskimi silami in FARCom. FARC v Kolumbiji ostaja aktiven od leta 1964, medtem ko intenzivna pogajanja z vlado potekajo že zadnja štiri leta. Podpis premirja bo predstavljal nadvse preprost konec večdesetletnih nesoglasij le v primeru, če bo ta v nedeljo odobren tudi na referendumu.

Če bo premirje potrjeno na referendumu, bodo temu sledile naslednje spremembe. Ustanovljena bodo posebna sodišča, ki bodo sodila o zločinih, storjenih med spopadi, pri čemer so za lažje prekrške napovedane pomilostitve. FARC-u bo za razorožitev in umik 7500 vojakov odrejenih 180 dni. FARC je pristal tudi na prekinitev proizvodnje drog, pri čemer je vlada zagotovila pomoč kmetom, ki so odvisni od gojenja prepovedanih rastlin, namenjenih za proizvodnjo narkotikov. V zameno pa bo FARC postala politična stranka, ki bo imela v vsakem od domov parlamenta zagotovljenih po 5 sedežev.

OFF sta pripravila Dejan in vajenec Žiga.