Volivci na grškem referendumu so z dobrimi 61-imi odstotki izrekli “ne” sprejetju predloga nadaljevanja finančne pomoči v zameno za varčevalne ukrepe, ki so ga 25. junija predložile Evropska centralna banka, Mednarodni denarni sklad in Evropska komisija, sedaj znane tudi pod imenom institucije. Udeležba na referendumu je znašala 62 odstotkov od približno 10 milijonov volilnih upravičencev, s tem pa je znatno presegla 40 odstotni prag, potreben za veljavnost referenduma. Navkljub Sirizini referendumski zmagi pa je finančni minister Janis Varufakis odstopil, češ da je njegova odsotnost s strani sodelujočih pri evroskupini zaželena. Skupaj s premierjem Aleksisom Ciprasom naj bi zato presodila, da bo njegov odstop botroval k možnosti sklepanja čim ugodnejšega nadaljnjega dogovora s posojilodajalci.

Četudi se je s petkom pričel v Grčiji predvolilni molk, pa je propaganda odmevala zunaj države. Poleg izjav nekaterih evropskih funkcionarjev, ki so napeljevali vprašanje grškega referenduma na vprašanje o izstopu iz evroskupine, je bilo slišati glas tudi s strani podpornikov grške zavrnitve predloga institucij. Ti so na obeležitvi 70-e obletnice nemške stranke Krščanske demokratske unije prekinili govor Angele Merkel z vzklikanjem referendumskega slogana OXI, kar v grščini pomeni ne. Pred glasovanjem pa je medtem pricurljal tudi dokument provarčevalne grške stranke Nova Demokracija, ki je vseboval napotila TV-postajam, podjetjem za merjenje javnega mnenja in aktivnim podpornikom kampanje za sprejetje predlogov institucij. Med navodili je moč najti tudi za namene večje uspešnosti ZA kampanje pozive k medijskemu prikazovanju dolgih vrst pred bankomati, poudarjanju možnosti grške izoliranosti, izdelovanje 5- do 10-odstotnega odstopanja pri prikazovanju podpore javnega mnenja ter umiku političnih funkcionarjev iz javne debate. Po porazu podpornikov sprejetja dokumentov je vodja omenjene stranke in nekdanji premier Grčije, Antonis Samaras, odstopil s čela stranke.

V soboto so v palestinski Gazi odjeknili protesti podpornikov gibanja Hamas. Ti so zahtevali izpustitev 20-ih ljudi, ki so bili aretirani na Zahodnem bregu s strani varnostnih sil palestinskih avtonomnih oblasti, na čelu katerega je palestinski predsednik in vodja gibanja Fatah, Mahmoud Abbas. Priprtje sledi že predhodni seriji aretacij stotih ljudi, med katerimi so poleg Hamasovih pripadnikov tudi intelektualci in študentje, protestniki pa tamkajšnje palestinske avtonomne oblasti obtožujejo sodelovanja z Izraelom.

Protesti pa so odjeknili tudi v Izraelu. Največja množica, ki je štela na stotine udeležencev, se je zbrala v Tel Avivu, manjša zborovanja pa so potekala tudi v drugih delih Izraela. Protestniki so zopet izražali nasprotovanje dogovoru med vlado premierja Benjamina Netanjahuja in plinskima korporacijama America’s Noble Energy in Israel’s Delek Group, ki bi de facto vodil k njunemu monopolu, saj bi plinska velikaša dobila možnost izkoriščanja tamarskega in leviatanskega plinskega nahajališča. Spomnimo, da je bil pred tednom dni s strani vlade zavrnjen predlog državne nadzorovalne agencije po omejitvi moči omenjenih korporacij, glasovanje o dotičnem zakonu pa je bilo v ponedeljek odloženo zaradi manka večinske podpore.

Južni deli Izraela so te dni bili deležni tudi raketnih napadov. Žrtev sicer ni bilo, storilci napada pa so bili militantna skupina Sinajska provinca, ki je nedavno proglasila pripadnost Islamski državi in spremenila svoje ime iz nekdanjega označevalca Ansar Beit al-Makdis. Ti obtožujejo Izrael podporo egiptovski vojski, s katerimi so se minulo sredo spopadli.

Spomnimo, da je Sinajska provinca napadla nekatere policijske postaje in vojaška oporišča, spopadi pa so terjali smrtne žrtve, katerih število pa se je razlikovalo. Medtem ko so mediji navajali smrt približno 11-ih egiptovskih vojakov ter 22-ih vojščakov napadajoče skupine, je egiptovska vlada vztrajala pri podatku o smrti 17 svojih vojakov ter sto bojevnikov na nasprotni strani. Egiptovski premier Ibrahim Mahlab je kaj hitro razglasil vojno stanje, v proceduro sprejemanja pa je prišel tudi nov protiteroristični zakon, ki sicer še čaka na potrditev s strani predsednika Abdela Fatah al-Sisija. Poleg možnosti daljšega pridrževanja osumljenih teroristov in pogleda v njihove bančne račune ta opredeljuje tudi zaporno kazen za novinarje, ki bi o terorističnih operacijah poročali v nasprotju z vladnimi statističnimi podatki. Tamkajšnji pravosodni minister Ahmed el-Zind je ob tem dejal, citiramo: “Upam, da nihče tega ne interpretira kot omejevanje medijske svobode. Gre se le za številke.”

Wikileaks je razkril nove podatke o prisluškovalni aktivnosti ameriške Nacionalne varnostne agencije. Razkritja kažejo, da slednja ni prisluškovala le brazilski predsednici Dilmi Rousseff, vendar tudi 29 političnim in finančnim funkcionarjem, med njimi tudi vodji Brazilske centralne banke. Da gre pri tem kljub domnevnemu nacionalnemu interesu predvsem za nadaljevanje ekonomskega vohunjenja, nam pove Kristinn Hrafnsson, predstavnik Wikileaksa:

Izjava

Na zahtevo poslanca Združene levice, Mateja Vatovca, je vlada zbrala podatke o kadrovskih menjavah. Sledeč objavi, ti od 18. septembra lani na ministrstvih, organih v njihovi sestavi ter vladnih službah štejejo 42 imenovanj in 28 razrešitev, od katerih je bilo 40 imenovanj in razrešitev opravljenih po 83. členu zakona o javnih uslužbencih, ki opredeljuje možnost razrešitve funkcionarja tekom enega leta po nastopu funkcije. Medtem je bilo pri pravnih osebah, katerih ustanoviteljica je država in v kateri so všteti direktorji, člani svetov javnih zavodov in nadzornih svetov, naštetih 157 imenovanj in 58 razrešitev. Dokument sicer ni točen glede vseh razlogov za razrešitve in menjave.