Na območje Gaze je čez vikend prispelo skupaj 34 tovornjakov s humanitarno pomočjo. Čez mejni prehod Rafa, ki povezuje Egipt z jugom območja Gaze, so lahko pomoč začeli uvažati, potem ko je izraelska vojska nehala obstreljevati humanitarne konvoje. A po trditvah Združenih narodov bi morali na območje Gaze dnevno poslati 100 tovornjakov pomoči, da bi pokrili nujne potrebe. S tem, da zagotovljena pomoč ni dovolj, se je strinjal celo zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell, ki se je zavzel tudi za »humanitarno pavzo«. Evropska unija sicer trdno podpira Izrael pri bombardiranju Gaze. Izraelska vojska je potrdila, da je njena tankovska raketa ponesreči zadela egiptovsko stran meje z Gazo, pri čemer je po trditvah egiptovske vojske lažje poškodovala več mejnih stražarjev. V 24 urah je izraelska vojska z bombardiranjem Gaze ubila 400 ljudi, na Zahodnem bregu pa je izvedla racije in v eni noči zaprla 120 Palestincev.

Na argentinskih predsedniških volitvah prvi krog ni dal zmagovalca: v drugi krog gresta gospodarski minister aktualne vlade Sergio Massa in njegov desničarski izzivalec Javier Milei. Prvi je prejel skoraj 37 odstotkov glasov, drugi pa dobrih šest odstotkov manj. Milei je na primarnih volitvah, ki so v Argentini potekale avgusta, presenetil in se uvrstil na prvo mesto. Desničarski libertarec stavi na blatenje peronistične vlade zaradi gospodarske krize v državi in visoke inflacije. Obljublja, da bo argentinski peso vezal na ameriški dolar in ukinil argentinsko centralno banko. Massa je kot gospodarski minister del vlade in del peronistične predvolilne koalicije, ki se je tudi tokrat na parlamentarnih volitvah odrezala dobro. A Massa ne prihaja iz Justicialistične stranke, ki je tradicionalno dala predsednika – tudi aktualnega Alberta Fernandeza –, ampak predseduje manjši stranki, Prenoviteljski fronti. Več v OFFsajdu ob petih.

Če so v Argentini volivci za zdaj glasovali proti desničarskemu vzponu, je na švicarskih volitvah zmagala prav nacionalistična Stranka švicarskega ljudstva. Tokrat je zajezdila na protimigrantski retoriki in svojo večino v zveznem parlamentu povečala za devet sedežev, na skupno 62. Druga največja v parlamentu ostaja Socialistična stranka, ki bo imela 41 sedežev. Največji poraženki švicarskih volitev pa sta dve zeleni stranki. Zeleni so izgubili pet, Zelenoliberalna stranka pa šest parlamentarnih sedežev. Po švicarskem sistemu v zvezni vladi sodelujejo vse večje stranke, ki se prebijejo v parlament, zato zelenima strankama grozi izpad iz vlade.

Še nazaj v ameriško interesno območje. V ameriškem naftnem gigantu Chevron so naznanili nakup korporacije Hess za 50 milijard evrov. S tem Chevron med drugim prevzema 30-odstotni delež naftnih črpališč v morju Gvajane, kjer sta solastnika še Chevronov ameriški konkurent ExxonMobil in kitajska državna firma CNOOC. Naftno nahajališče, ki so ga odkrili leta 2015, vsebuje za okrog 11 milijard sodčkov nafte. Tri firme z dvema ploviloma trenutno načrpajo za 400 tisoč sodčkov dnevno, načrtujejo pa tudi do petkratno povečanje črpanja. Pred dvema tednoma je ExxonMobil za 56 milijard evrov prevzel  družbo Pioneer Natural Resources in s tem pridobil nova polja zemeljskega plina med Teksasom in Novo Mehiko. Glavni direktor Chevrona, Mike Wirth, je načrte po širitvi proizvodnje nafte zagovarjal z besedami, da ne prodajajo proizvoda, ki bi bil »zloben«, ampak proizvod, ki je »dober«.

Skupščina neuporabnic novozgrajenega Centra Rog je pred otvoritvijo pozvala na protest in k bojkotu centra. Z živim obročem, ki ga bodo okrog centra sklenile v četrtek, bodo izrazile nasprotovanje elitizaciji Ljubljane. Kaj je po njihovem namen novega centra, pojasni predstavnik skupščine.

Izjava

Ena od predstavnic skupščine je opozorila predvsem na to, kdo je v Centru Rog dobil prostore. Poleg 20 delovnih studiev in knjižnice bodo v centru prostor dobile trgovine, bari in restavracije.

Izjava

Neznanci so v referenci na neuspešen poskus evikcije Avtonomne tovarne Rog iz leta 2016 zdaj v zlato prebarvali bager, s katerim delavci izvajajo zaključna dela. Nanj so napisali: »Ni vse zlato, kar se sveti«.

Ljubljanski mestni svetniki danes odločajo o uvedbi sosesk brez prometa. Župan Zoran Janković je predlagal razširitev dnevnega reda seje s točko o spremembah odloka o urejanju prometa. V predlogu prometnega odloka je Janković pojem soseske opredelil takole, citiramo: »Soseska je zaokroženo območje znotraj obstoječega naselja, ki obsega zemljišča, pozidana s stanovanjskimi in drugimi stavbami ter gradbeno-inženirskimi objekti in pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo, ter javne površine med njimi.« Po spremenjenem odloku bo lahko občina določila območja za pešce v soseskah, kjer bo veljal režim popolne prepovedi motornega prometa. Razen v dostavnem času med šesto in osmo uro. Uporabo dostavnih mest bo občina zaračunala po 122 evrov na leto, 24,40 evra na mesec ali 12,20 evra na teden. Pri uvedbi sosek brez prometa se občina zgleduje po soseski koseških terasastih blokov, kjer je testno uvedla režim popolne prometne zapore na površinah za pešce. Koseške bloke so za razliko od današnje cestne politike ljubljanske občine zgradili konec 60. in v 70. letih kot zaključeno zeleno sosesko.

Evropsko sodišče za človekove pravice je pritožbo zadnjega predsednika ukinjenega programskega sveta RTV Petra Gregorčiča spoznalo za nedopustno. Gregorčič je s somišljeniki, med drugim nekdanjim direktorjem Televizije Slovenija Urošem Urbanijo, v pritožbi trdil, da jim je ustavno sodišče z odpravo začasnega zadržanja dela novele zakona o RTV odvzelo pravico do poštenega sojenja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Po utemeljitvi evropskega sodišča pa odločitev ustavnega sodišča ne daje nobenega videza kršitve pravic pritožnikov, zato je pritožba neutemeljena. Prav tako je ugotovilo, da pritožniki niso izkoristili vseh pravnih sredstev v Sloveniji.

Foto: MP