Predsednik Združenih držav Amerike, Barrack Obama, je že drugič v zadnjih treh tednih na skupni pogovor povabil vodilne ameriške ekonomiste. Rdeča nit razprave je bila usmerjena v ustvarjanje in premislek bodoče politike ameriškega predsednika. Sestanki ameriškega predsednika z različnimi intelektualci niso nič novega. V svojem prvem mandatu je Obama z njimi  pogostokrat neformalno sestankoval.

Prav ekonomisti so ameriškemu predsedniku že pomagali pri predlaganju in izvedbi protikriznih ukrepov po finančnem zlomu leta 2008. Obama se bojda tokrat nagiba k predlogu, ki veleva večjo regulacijo ameriške finančne industrije. Strokovnjaki opozarjajo, da je slednje veliko težje, kot se zdi na prvi pogled. Finančno industrijo namreč že nadzorujejo tako imenovane neodvisne institucije, kot je Zvezne rezerve FED. Zavzemanje Obame za večjo finančno regulacijo je v času razkritij WikiLeaksa o nastajanju tajnega sporazuma TISA možno razumeti kot poceni politični manever.

S popolnoma drugimi težavami se soočajo na okupiranem ozemlju v Palestini. Zavoljo zadnjih dogodkov zadevajoč umore treh izraelskih in enega palestinskega najstnika, na območju Gaze vnovič prihaja do nemirov. Nemire podpihuje tako najnovejša izraelska vojna operacija, kot ugrabitev in nato umor palestinskega najstnika. Najhujši spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko potekajo v neposredni okolici mošeje, kjer so ugrabili omenjenega palestinskega najstnika. Palestinci zahtevajo enakovredno obravnavo kaznivih dejanj tako Palestincev kot izraelskih naseljencev. Palestinski rdeči križ poroča, da je bilo v spopadih ubitih že vsaj 50 ljudi. Vojska naj bi za razganjanje množice uporabila tudi solzivec in strašilne granate, spopadom pa zaenkrat ni videti konca.

Ostajamo na Bližnjem vzhodu. Iraški predsednik Nouri al-Maliki je upornim sunitskim plemenom ponudil amnestijo. Predsednik je oznanil, da so do amnestije upravičeni le tisti borci, ki niso bili udeleženi pri prelivanju krvi v iraškem konfliktu. Gesto lahko torej razumemo kot simbolično, saj je bilo od začetka konflikta ubitih že vsaj 900 vojakov, vojna vihra pa še zlepa ne kaže znakov pojenjanja.

O vse bolj zanimivem dogajanju poročajo tudi z najbolj zahodnega dela Kitajske. V provinci Xinjang je muslimansko prebivalstvo s strani kitajske države dobilo dekret, ki prepoveduje udeleževanja tradicionalnih islamskih verskih ritualov. Prepoved je precej drastična, saj se je pred kratkim začelo najpomembnejše islamsko obdobje, Ramadan.

Kitajske oblasti so se za tako stroge ukrepe odločile zaradi zaostrovanja varnostnih razmer na tem območju. Pred slabim mesecem je v provincialnem glavnem mestu Urumqui prišlo do bombnega napada na eni izmed tržnic, v katerih je bilo ubitih 43 ljudi. Nasilje v tej provinci se stopnjuje, saj je nedavno prišlo do vnovičnega bombnega napada, tokrat na lokalno policijsko postajo.

Veliko bolj popustljive pa so kitajske oblasti do svojega lastnega denarja. Kitajska je oznanila, da bankam dovoljuje prosto določanje obrestnih mer med dolarjem in juanom. Gre za prvi ukrep liberalizacije kitajskega finančnega sektorja, ki je razmerje med obema valutama doslej obojestransko zakonsko omejeval s 3-odstotno obrestno mero.

Konzervativci Angele Merkel so popustili pritisku socialnih demokratov. Spodnji dom nemškega parlamenta je podpisal zakon o minimalni plači, ki bo stopil v veljavo s prvim januarjem prihodnjega leta. Nemčija je bila ena izmed sedmih evropskih držav, v kateri minimalne plače niso omejene. Ostale članice elitnega kluba so še Norveška, Švedska, Švica, Avstrija in Italija.

Nemški minimalc bo po novem znašal osem in pol evra na uro, kar ga uvršča na osmo mesto za Francijo in pred Veliko Britanijo. Zakon bo okoli pet milijonom Nemcem dvignil mezde, izvzeti pa so mladoletni in dolgotrajno brezposelni. Več o tem nam je povedal sekretar nemške stranke Die Linke Hanno Harnish:

Izjava je dostopna v prispevku

S svojevrstnimi težavami pa se srečuje Moldavija. Po podpisu trgovinskega sporazuma z Evropsko unijo, je v državi prišlo do politične in ekonomske krize. Sprva je glasovanje o predlogu obstruirala najmočnejša politična stranka, ki je odkrita zagovornica proruskih stališč. Težave Moldavije se niso končale pri političnih sporih, saj so njeno gospodarstvo precej prizadele ruske ekonomske sankcije. Rusija je namreč prepovedala uvoz in izvoz nekaterih poglavitnih prehranskih izdelkov iz Moldavije. Na seznamu prepovedanih živil so se znašle različne vrste mesa, ki so ključne za moldavski izvoz. Rusi svoje ukrepe utemeljujejo kot zdravstveno preventivo, ki naj bi preprečevala širitev nevarnih bolezni preko trgovanja z omenjenimi dobrinami.

Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport se ne ustavlja pred prihajajočimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami. Dober teden je očitno dovolj, da se s sindikati podpiše izjava o delni usklajenosti zakona o visokem šolstvu. Nestrinjanja ostajajo na mnogokrat predelanih točkah, glavna je plačljiv redni študij - po besedah ministrstva, z deležem plačljivega rednega študija. Za sindikate so konfliktna še merila za imenovanja za nazive in nadstandarni študijski program. Poteza je presenetljiva, saj ni znano, kdo bo po volitvah vodil izobraževalni resor in se spoprijel s trenutno neustavnim financiranjem avtonomne Univerze.

Rudarji rudnika Trbovlje-Hrastnik so danes oznanili, da bodo razpustili svoj stavkovni odbor in tako zaključili stavko. Rudarji so s svojo stavko začeli marca in ob tem opozorili slovensko javnost, da država nima jasnega načrta glede svoje energetske mreže. Več o tegobah in težavah slovenske energetike, v Offsajdu.

OFF je pripravil Martin ob pomoči vajenca Lia.