Off etiopskega novega leta

Aktualno-politična novica
11. 9. 2012 - 14.00
 / OFF

Kitajska je proti otokom Diaoyu napotila vojaški patruljni ladji, potem ko so v Tokiu potrdili, da bodo te nacionalizirali. Japonska je z lastniki otokov dosegla dogovor za odkup le-teh, ki jih sama imenuje Senkaku. Odkup otoške skupine, ki naj bi imela bogate zaloge energentov, je razjezil kitajske oblasti. V izjavi za javnost je Kitajska sporočila, da so ti neločljiv del kitajskega ozemlja in da bo uporabila vsa potrebna sredstva za zaščito svoje suverenosti.

V zvezni indijski državi Tamil Nadu, ki leži na skrajnem jugu države, je bil v  protestu zoper gradnjo jedrske elektrarne ubit 44-letni ribič. Aktivisti in lokalno prebivalstvo z nejevoljo spremljajo postavitev nuklearke Koodankulam (izg. kodankulam) in tudi sicer se po celotni Indiji ob izkušnji s Fukušimo vrstijo protesti proti tovrstnemu viru električne energije. V državi z dobro milijardo prebivalcev in konstantno gospodarsko rastjo pa je potreba po električni energiji velika. Oblasti v državi pa druge rešitve, kot so jedrske elektrarne, ne vidijo.

Ostajamo v Indiji, kjer so oblasti prepovedale predvajanje najnovejšega filma indijske režiserke Deepe Mehte z naslovom Otroci polnoči, ki je bil predvajan na filmskem festivalu v Torontu. Drama, ki je posneta po romanu Salmana Rushdija, sicer tudi avtorja knjige Satanovi stihi, je v Indiji sprožila nemirne poglede s strani oblasti. Film je bil sneman v precejšnji tajnosti na Šrilanki, kjer se je filmska ekipa lahko izognila protestom verskih skupin. Zgodba Otroci polnoči se ukvarja z zgodovino Indije v času samostojnosti, ki jo osvetli prek zgodbe Salema Sinaija, rojenega ravno v trenutku rojstva indijske neodvisnosti leta 1947. Osnovna spornost, ki bije v oči indijskim oblastem, je izrecna kritika oblasti bivše ministrske predsednice Indire Ghandi.

V spopadih med  plemenoma Pokomo in Orma v Keniji, na podeželju ob reki Tana, je bilo v ponedeljek ubitih 32 ljudi. Na območju se nadaljuje nasilje, ki se je začelo pred štirimi tedni. V prvi polovici avgusta so pripadniki obeh plemen prišli v spor o vodnih virih in rodovitni zemlji. V luči podnebnih sprememb so sicer tovrstni spori v Afriki vse pogostejši. Pleme Pokomo se ukvarja pretežno s poljedelstvom, pleme Oroma pa s pastirsko živinorejo. Podobni napadi  so v zadnjem času postali vse bolj nasilni, razlog za to je predvsem večji priliv orožja v Kenijo iz sosednje Somalije. Govorili smo s pripadnico Rdečega križa v Nairobiju Nelly Moluko, ki nam je opisala stanje stvari ob reki Tana:

Izjava je v posnetku.

V sosednji Somaliji pa je parlament za novega predsednika izvolil univerzitetnega profesorja Hasana Šejka Mohamuda, ki je premagal favorita, dosedanjega predsednika Šarifa Šejka Ahmeda. Izvolitev predsednika je sicer zadnji korak v procesu vzpostavitve novih oblasti v od vojne razklani državi. V boj za predsednika Somalije se je sicer podalo 22 kandidatov, dva od teh pa sta se prebila v drugi krog. V drugem krogu glasovanja je Mohamud, ki je obljubil boj proti radikalizaciji in vzpostavitev reda in miru, prejel 190 glasov, Ahmed pa 79. Glasovanje v parlamentu v Mogadišu je bilo tajno, nov predsednik pa bo postavil ministrskega predsednika. Z današnjo izvolitvijo predsednika države so poslanci končali proces vzpostavljanja nove oblasti. Ta bo po osmih letih  zamenjala šibko vlado, ki je bila tarča kritik zaradi korupcije in se ni zmogla zoperstaviti nemirom v državi.

Ob današnjem dnevu, torej enajstem septembru, pa lahko Etiopiji zaželimo srečno novo leto. Po etiopskem koledarju, ki je 7 let za gregorijanskim, se danes  piše novo etiopsko leto ali enkutatash (izg. enkutataš). V skladu z veselo novico dodajmo še, da so etiopske oblasti pomilostile dva švedska novinarja, ki sta v bila v državi zaprta decembra lansko leto in sta služila 11-letno kazen. Novinarja Johan Persson in Martin Schibbye (izg. šibje) sta bila zaprta zaradi domnevne podpore terorizmu v Etiopiji. Sicer je v državi v vzhodni Afriki v navadi, da na novo leto pomilostijo vsaj kakšnega zapornika.

Pazniki ameriškega taborišča za osumljene teroriste Guantanamo na Kubi so v ponedeljek našli mrtvega ujetnika, kar je doslej deveti smrtni primer v leta 2002 odprtem kompleksu, kjer imajo Američani zaprtih še 167 ljudi. Južno poveljstvo ameriških oboroženih sil je v ponedeljek sporočilo, da so ujetnika pazniki našli negibnega v njegovi celici taborišča številka 5, kjer je bil zaprt zaradi slabega obnašanja. V paznike naj bi metal iztrebke. Odpeljali so ga v bolnišnico, vendar je bil že mrtev. Truplo bodo poslali v domačo državo. Imena ujetnika in drugih podrobnosti niso sporočili, ker želijo najprej obvestiti njegovo družino. Pokojni je sicer gladovno stavkal, zaradi česar so ga tudi prisilno hranili. Doslej je v Guantanamu šest ujetnikov naredilo samomor iz protesta, da so zaprti za nedoločen čas brez obtožnice, dva pa sta umrla naravne smrti.

Španski premier Mariano Rajoy je zavrnil možnost, da bi Španija v zameno za evropsko pomoč sprejemala nove varčevalne ukrepe, diktirane s strani Bruslja. Madrid glede morebitne prošnje za pomoč sicer še vedno ni sprejel nobene odločitve. Po napovedih finančnih trgov naj bi Španija v kratkem zaprosila za pomoč iz evropskih reševalnih skladov, Rajoy pa se ne želi upogniti pritisku. Spregovoril je predvsem o tem, kaj bi za Španijo pomenil sprejem pogojev iz Bruslja. Citiramo: "Ne bi mogel sprejeti, da bi nam narekovali konkretne politike, v katere moramo zarezati ali v katere ne." Konec citata. Za posojila, ki jih je Španija že dobila, naj bi si domači politiki izborili ustrezne pogoje in dokler ne bo tako tudi v bodoče, španska politična elita nadaljnja posojila zavrača. 

V odprtem pismu slovenski javnosti Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije se je pričujoče predsedstvo odločilo, da javnost opozori na vprašanje razvoja in obstoja slovenskega energetskega sektorja. Ključno vprašanje, ki je sindikatu ostalo neodgovorjeno, je umeščanje energetike v tako imenovani „super holding“ državnega premoženja oziroma: kaj bo slovenski odjemalec električne energije s tem pridobil? Govorili smo s podpredsednikom sindikata Brankom Sevčnikarjem, ki nam je povedal več o problematiki:

Izjava je v posnetku.

V nadaljevanju nam je Sevčnikar povedal še, na kaj točno sindikat opozarja:

Izjava je v posnetku.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.