Po trditvah več humanitarnih organizacij so libijske oblasti pod vodstvom Vlade narodne enotnosti v začetku tedna izgnale 613 ljudi. Po njihovih informacijah so libijske sile migrante s konvojem tovornjakov prepeljale preko Sahare v mesto Dirkou v Nigru, ki se nahaja okoli 500 kilometrov južno od meje z Libijo. V kraj, v bližini katerega se sicer nahaja tudi ameriška baza za brezpilotna letala ameriške obveščevalne agencije CIA, so prispeli v ponedeljek. Glede na informacije humanitarnih organizacij so bile vse izgnane osebe državljani Nigra, libijske sile pa so jih zajele v različnih krajih v Libiji, med drugim v Tripoliju in Misrati. Omenjeni kraji se nahajajo na zahodu države, kjer oblast uveljavlja Vlada narodne enotnosti. Libija je namreč politično razdeljena na vlado v Tripoliju, ki jo priznavajo tudi Združeni narodi, in vlado na vzhodnem delu države s prestolnico Bengazi, imenovano Vlada narodne stabilnosti. To je sicer največja tovrstna deportacija, ki so jo izvedle libijske oblasti na zahodu. Julija lani so oblasti prav tako v Dirkou deportirale 463 ljudi, a je šlo za migrante, aretirane na vzhodu države, ki ga obvladuje Vlada narodne stabilnosti.

Romunska podružnica avstrijske naftne družbe OMV je sklenila pogodbo o dobavi plina iz vrtin v Črnem morju nemškemu energetskemu podjetju Uniper. Po letu 2027, ko se bo črpanje začelo, bo Uniper prejel 15 teravatnih ur zemeljskega plina. Na prvi pogled komercialna pogodba vključuje močno vpletenost Nemčije, Avstrije in Romunije. Uniper je bil namreč leta 2022 nacionaliziran, potem ko je zaradi energetske krize po začetku vojne v Ukrajini in uničenja plinovoda Severni tok 2, čigar solastnik je bil, pridelal 40 milijard evrov izgube. Tudi največji lastnik OMV-ja je država, v tem primeru Avstrija. Največji lastnik družbe, ki bo črpala plin iz najdišča v Črnem morju, pa je preko posrednih družb Romunija. Najdišče Neptun Deep je veliko kar 7500 kvadratnih kilometrov, kar je tretjina Slovenije, in se nahaja okoli 150 kilometrov od romunske obale. Najdišča, ki se nahajajo v več kot 100 metrov globoki vodi, naj bi vsebovala okoli 100 milijard kubičnih metrov plina, kar je enako približno 950 teravatnim uram plina. Podpisana pogodba, ki bi trenutno zagotavljala 1,5 odstotka nemške letne porabe, se torej lahko še precej razširi.

Iz avstrijskih podružnic v avstrijsko prestolnico. Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je začasno prevzel vodenje vlade. Njegov predhodnik Karl Nehammer je po propadu koalicijskih pogajanj med ljudsko stranko, socialdemokrati in liberalno stranko Neos danes odstopil s položaja. Schallenberg prihaja iz Avstrijske ljudske stranke, ki se trenutno pogaja z desno stranko svobodnjakov o novi vladni koaliciji. V njej Schallenberg verjetno ne bo, saj je povedal, da ne želi biti minister v vladi, ki bi jo vodil vodja svobodnjakov Herbert Kickl.

Ostajamo v Evropski uniji. Francosko čezmorsko ozemlje Nova Kaledonija je po dveh tednih dobilo novega predsednika vlad. Alcide Ponga je prvi predsednik vlade domorodnega kanakškega porekla, ki prihaja iz pro-francoskega političnega bloka. Stranka Zbor, ki jo vodi, je zaveznica največje francoske desnosredinske stranke Republikancev. Prejšnja vlada, ki jo je vodil Louis Mapou iz Stranke za kanakško osvoboditev, je padla tik pred božičem lani zaradi sporov v vladajoči koaliciji. Ta je bila pod velikim pritiskom vse od maja lani, ko je prišlo do velikih protestov proti novemu volilnemu zakonu, ki ga je neuspešno poskusila uveljaviti vlada v Parizu. Ta bi razširil volilno pravico na vse, ki na Novi Kaledoniji živijo vsaj deset let, s tem pa bi se razširilo volilno telo, ki nasprotuje neodvisnosti od Francije. Pongo so izvolili člani novega vladnega kabineta, ki jih je v torek izvolil novokaledonijski kongres.

Poljska vlada je sprejela resolucijo, v kateri se zavezuje, da ne bo aretirala izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja ali drugih predstavnikov Izraela, za katerimi so razpisane tiralice, če bodo ti obiskali Poljsko. Konec meseca bo namreč potekala spominska slovesnost ob 80. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz, kjer je Nemčija izvajala genocid nad Judi. Prav genocida pa bremeni Netanjahuja obtožnica Mednarodnega kazenskega sodišča, zaradi katere je Poljska po mednarodnem pravu obvezana aretirati Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta, če ta prideta na Poljsko. Netanjahu se je v preteklosti večkrat udeležil komemoracije, ki 27. januarja obeležuje dan, ko je Rdeča armada osvobodila največje nemško uničevalno taborišče. Poljski premier Donald Tusk je ob najavi resolucije povedal, da je iz izraelske ambasade prejel obvestilo, da naj bi to državo na komemoraciji predstavljal minister za izobraževanje Joav Kiš.

Proti mednarodnemu pravu in za genocid se borijo tudi v ameriškem kongresu. Novi predstavniški dom, ki ga vodi republikanec Mike Johnson, je v enem svojih prvih dejanj izglasoval zakon, ki bi sankcioniral katerega koli tujca, ki bi pomagal Mednarodnemu kazenskemu sodišču pri pregonu ali preiskavi ameriških državljanov ali državljanov zavezniških držav, ki niso članice sodišča. Kot je povedal predsednik odbora za zunanje zadeve Brian Mast, je ta zakon potreben, ker sodišče poskuša aretirati premierja velikega ameriškega zaveznika Izraela. Za zakon so glasovali vsi republikanski člani predstavniškega doma in približno četrtina demokratskih. Podoben zakon so sprejeli že lani, a ni nikoli napredoval v senat, kjer so imeli takrat še večino demokrati.

Mednarodni blok zaključujemo s še eno ameriško. Ameriški predsednik v odhodu Joe Biden je avtoriziral še zadnji paket vojaške pomoči Ukrajini, za katero še ima na razpolago sredstva, ki jih je odobril kongres. Paket v vrednosti slabe pol milijarde evrov vključuje rakete za zračno obrambo in opremo za ukrajinska letala F-16. Predsednik Biden bi se moral sicer danes srečati z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Rimu, a je to zadnjo pot odpovedal zaradi požarov v Los Angelesu. V ognjenih zubljih na hollywoodskih gričih so se v pepel spremenili tudi upi za srečanje s papežem in italijanskim političnim vrhom. 
 

Ustavno sodišče je soglasno razveljavilo 36. člen zakona o bančništvu, ki je prepovedoval članstvo predstavnikov zaposlenih v upravi bank. Presojo je vložil Svet delavcev Nove ljubljanske banke, ki je pred petimi leti že dosegel razveljavitev podobnega člena, ki je prepovedoval članstvo predstavnikov delavcev v nadzornem svetu. Kot pove predsednik Sveta delavcev NLB Matej Kastelec, so z odločitvijo zadovoljni.

Izjava

NLB je sicer edina banka, ki ima tako močno organizirano predstavništvo delavcev in ima trenutno tudi dva od sedmih članov v nadzornem svetu. Zadnja prenova zakona v bančništvu, ki se je zgodila po tem, ko je leta 2019 ustavno sodišče omogočilo članstvo predstavnikov v nadzornih svetih, je na predlog Združenja bank Slovenije delavske direktorje eksplicitno prepovedoval. Takrat je temu nasprotovala zgolj Levica. Tudi tokrat je vlada pred sodiščem trdila, da so banke specifična oblika gospodarske družbe. Kot piše ustavno sodišče, je bil argument vlade, da naj pri upravi banke ne bi šlo zgolj za uresničevanje ožjih poslovnih interesov oziroma interesov kapitala, pač pa primarno za varovanje sredstev, ki so jih stranke zaupale bankam.

Vlada je potrdila spremembe uredbe o samozaposlenih v kulturi. Po novem se bo poleg umetniške kakovosti dela presojalo in upoštevalo tudi drugo delo, ki ga samozaposleni v kulturi opravljajo poleg osnovne dejavnosti, na primer izobraževanje, skrb za internacionalizacijo njihovega dela in organizacija gostovanj. Uredba uvaja štiri karierne razrede in na novo definira seznam poklicev samozaposlenih v kulturi. Poleg tega uvaja devet novih poklicev: asistent režiser, DJ, mikrofonist, kolorist, oblikovalec vizualnih učinkov, transdisciplinarni ustvarjalec, vizualni performer, vizualni tehnični producent in skrbnik kontinuitete.