Voditelji evropskih držav naj bi do konca dneva zaključili pogajanja o evropskem proračunu za leta 2014–2020. Usklajevanja še niso obrodila sadov in kot lahko sklepamo iz izjav glavnih protagonistov, nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Francoisa Hollanda, rešitve ta vikend še ni pričakovati. Tudi nov predlog, ki ga je sinoči predstavil predsednik Evropskega sveta Herman van Rompuy, med predstavniki držav članic ni požel navdušenja. Za nekatere države na čelu z Veliko Britanijo je sporno predvsem večanje proračuna v primerjavi s prejšnjim proračunskim obdobjem, sploh v časih, ko svoje državljane zavzeto prepričujejo v zategovanje pasu. Manjše države, vključno s Slovenijo, pa skrbi predvsem količina sredstev v kohezijskih skladih, od katerih imajo največ koristi. Zastopnik interesov Slovencev,  , tako ni bil zadovoljen z nobenim od dosedanjih predlogov proračuna, saj bi po vseh različicah Slovenija v prihajajočem obdobju od evropskega sodelovanja imela manj koristi.

Egiptovska opozicija na čelu z nobelovcem Mohamedom el-Baradejem je prebivalce pozvala na množične demonstracije. Povod je odlok, ki ga je sprejel egiptovski predsednik Mohamed Mursi in s katerim si je po mnenju opozicije podelil nezaslišane moči. Vse zakone in odloke, sprejete po prihodu Mursija na oblast, je tako po novem nemogoče preklicati. Prav tako nobeno vladno ali sodno telo ne more razpustiti zgornjega doma parlamenta. Mursi osebno bo v prihodnje imenoval javnega tožilca in hkrati ponovno sodil vsem obtoženim in obsojenim za nasilje nad protestniki med lanskoletno revolucijo. Kot zaščitnik revolucije ima po novem Mursi tudi možnost, da zavoljo obrambe revolucije ter ohranjanja narodne enotnosti in varnosti sprejme katerikoli ukrep, ki se mu zdi smiseln. Opozicija Mursiju seveda očita, da ti ukrepi spodkopavajo delitev oblasti in jemljejo moč sodstvu, ljudi pa zopet pozivajo na ulice.

Predsednik Demokratične republike Kongo Joseph Kabila je po objavi poročila Združenih narodov o preprodaji orožja suspendiral generala Gabriela Amisija. Iz poročila je namreč razvidno, da je Amisi vodil omrežje preprodajalcev orožja, v katerem so sodelovali tudi njegovi sorodniki, in tako upornikom omogočil učinkovit boj proti silam, ki jih je vodil sam. Orožje sicer ni bilo namenjeno trenutno najbolj aktivni skupini M23, ki je včeraj zavzela mesto Goma, so pa bili kupci člani verjetno še bolj zloglasne uporniške skupine Mai Mai.

Na Hrvaškem ravnateljem kar štirinajstih srednjih šol grozi razrešitev. Inšpekcija ministrstva za izobraževanje je namreč na triindvajsetih hrvaških srednjih šolah pri ponovnem preverjanju vpisa ugotovila kršitve predpisanih postopkov. Od tega je bil na štirinajstih šolah dobršen del dijakov vpisan kar neposredno, ne da bi zadovoljevali pogoje za vpis. Prav tako so bili kršeni drugi predpisi, ki se nanašajo na postopke in roke za vpis. Ob tem je pristojni minister Željko Jovanovič opozoril, da se nekateri ravnatelji obnašajo kot lastniki svojih srednjih šol, saj zaposlujejo svoje sorodnike, denar pa trošijo za večanje svojih plač. Po razrešitvi ravnateljem grozi še desetletna prepoved opravljanja tega poklica.

Internetni velikan Google svari pred nekaterimi predlogi za nov sporazum o komunikacijah. Na konferenci, ki jo v začetku decembra pripravlja Agencija Združenih narodov za mednarodne komunikacije, naj bi namreč predstavniki vlad sprejeli nov sporazum o komunikacijah in tako nadomestili štirinajst let starega, ki ni več v koraku s časom. Google ob tem opozarja, da bi nekateri predlogi vlad, ki so prišli v javnost, lahko močno omejili svobodo in dostopnost interneta. Eden od predlogov je, da bi morale strani, kot so Facebook, Skype in Youtube, plačevati nekakšne carine, če bi želele dosegati ljudi preko meja, kar bi še posebej v revnih državah omejilo dostopnost do interneta. Predlog ruske vlade je tudi, da se upravljanje interneta iz ameriških agencij prenese na medvladne organizacije, kar podpirata tudi Indija in Kitajska. Google tako kljub temu, da ni še nobenih osnutkov morebitnega sporazuma, poziva k podpisu peticije v podporo njihovemu pogledu. Združeni narodi na drugi strani mirijo strasti, saj bo nov sporazum sprejet le s soglasjem vseh vlad.

Mehiški predsednik Felipe Calderon se je v zadnjem tednu pred iztekom mandata odločil poskusiti sprejeti odločitev, zaradi katere bo zapisan v zgodovino. Ime svoje države želi spremeniti iz Združene države Mehike v preprosto Mehika, kot je država že sicer znana po svetu, poleg tega pa Mehiki tudi ni treba posnemati nobene države, še posebej ne svoje severne sosede. Prebivalci Mehike so se na predlog odzvali z mešanico posmehovanja in praktičnih vprašanj, predvsem o ceni spreminjanja uradnih dokumentov ob morebitnem preimenovanju.

Kalifornijski prehranski aktivisti se kljub zavrnitvi zakonskega Predloga številka 37 ne predajajo. Omenjeni predlog je predvideval obvezno označevanje hrane, s čimer bi kupci vedeli več o sestavinah in izvoru hrane, ki jo kupujejo. Po medijski ofenzivi korporacije Monsanto in ostalih podjetij, ki so se ustrašila, da bi kupci vedeli, je bil predlog na referendumu zavrnjen. V zadnjih dneh je v odziv na te dogodke vzniknila pobuda 'Label it Yourself', v okviru katere aktivisti v trgovinah z nalepkami sami označujejo gensko spremenjene organizme in k temu spodbujajo tudi ostale.

Predstavniki koalicijskih strank in finančni minister Janez Šušteršič so se odločili, da predlog o selektivnem zvišanju stopnje DDV umaknejo iz parlamentarne procedure. Podražitev tiskanih medijev, frizerskih storitev in rezanega cvetja bo tako najverjetneje nadomestil dvig trošarin na naftne derivate, tobak, alkohol, sladke pijače in elektriko.

V turistično informacijskem centru Temnica na Krasu bo ob 17. uri potekala predstavitev Projekta 99, v okviru katerega so pregledovali kraške jame in brezna ter skušali ugotoviti stopnjo njihove onesnaženosti. Več nam bo povedal vodja projekta, krasoslovec in jamar, Mitja Prelovšek:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

OFF sta pripravila Matej in Jaša.