OFF francoskega dekreta

OFF francoskega dekreta

Aktualno-politična novica
11. 5. 2016 - 15.00
 / OFF

Evropski parlament je sprejel uredbo, ki podeljuje več moči in pristojnosti Evropskemu policijskemu uradu Europol. Nova pravila nalagajo državam članicam obveznost poročati Europolu podatke, ki jih ta potrebuje. To bo spodbujeno z vsakoletnim poročanjem Europola Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Evropski komisiji o podatkih, ki jih je individualna država članica delila. Europol bo lahko v prihodnje od spletnih podjetij zahteval izbris strani, ki so povezane s terorističnimi organizacijami. Poskrbeli naj bi za zasebnost in varnost podatkov. Europolovo delo bo nadziral Evropski nadzornik za varstvo podatkov, omogočen pa bo tudi pritožbeni postopek za državljane pod jurisdikcijo Evropske unije. Uredba bo stopila v veljavo 1. maja 2017.

Evropska komisija namerava uvesti sankcije proti Španiji in Portugalski, ker se državi nista dovolj potrudili pri odpravi javno-finančnega primanjkljaja. To bo prvi tovrsten ukrep, paket priporočil fiskalnih in strukturnih reform bo komisija razkrila 18. maja. Pred razkritjem bosta Valdis Dombrovskis, komisar za ekonomske in monetarne zadeve ter evrokomisar in komisar za ekonomske zadeve Pierre Moscovici še določila, kateri prisilni ukrepi so nujni za zagotovitev izpolnjevanja fiskalnih obveznosti. Komisija bi za države lahko priporočala sankcije v višini največ 0,2 odstotka bruto domačega proizvoda, kar nanese 2,16 milijard evrov za Španijo in 359 milijonov evrov za Portugalsko. Lahko pa bi jih uvedli le na simbolni ravni in plačila znižali vse do 0 odstotkov.

V Franciji se negativni odzivi na vsiljevanje reforme trga dela stopnjujejo. Premier Valls je včeraj zvečer poslance seznanil, da je vlada brez glasovanja v parlamentu sprejela sporno reformo, kar ji omogoča posebno ustavno določilo. Glavni argument vlade je bil, da bi razprava v parlamentu lahko uničila kompromis, ki so ga dosegli. Z reformo se namreč ne strinja niti celotna vladajoča socialistična stranka - število poslancev, ki ji nasprotujejo, je približno 40. Edina preostala možnost za zaustavitev sprejetja reforme je nezaupnica vladi, o kateri bo parlament glasoval jutri. Nezaupnica je sicer težko dosegljiva, saj bi potrebovala podporo vsaj 288 od 575 poslancev, število poslancev desnih strank, ki sta nezaupnico vložili, pa je 226.

Sprejetje reforme mimo parlamenta je na ulice francoskih mest že popoldne spravilo na tisoče razjarjenih protestnikov, več sto se jih zbralo samo pred narodno skupščino, kjer so zahtevali odstop predsednika Hollanda. Obravnavana reforma je v preteklih dveh mesecih na ulice spravila že na stotisoče protestnikov, njeni glavni nasprotniki pa so sindikati in študenti. Glavne težave, ki jih omenjene skupine prepoznavajo, so skrčenje delavskih pravic, predvsem zaposlenih za določen čas, ter lažje odpuščanje, medtem ko bo po besedah vlade reforma znižala brezposelnost in sprostila preveč tog trg dela. Sedem sindikatov je v nadaljevanju državljanske nepokorščine pozvalo k novim protestom in vsesplošni stavki med 17. in 19. majem, protesti pa so napovedani tudi ob jutrišnjem glasovanju o  nezaupnici. 

(O reformah francoske delovne zakonodaje ter njenih posledicah smo poročali že v Zeitgeistu in v Offsajdu.)

Druga največja evropska vojska se bo razširila. Nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen je sporočila, da bo Nemčija prvič po hladni vojni povečala kapacitete svoje vojske. Tako se bo do leta 2023 178-tisočglavi vojski pridružilo še dodatnih 14.300 vojakov. Ojačanje varnostnih sil je po besedah ministrice odgovor na rusko žvenketanje z orožjem, migrantsko krizo in teroristične grožnje. Poteza nosi tudi simbolni pomen, saj je ta srednjeevropska država od konca druge svetovne vojne omejevala moč vojske. Nemčija je sicer že konec aprila napovedala gradnjo vojaške baze na jugu Turčije, kjer je nemška vojska prisotna že od pariških terorističnih napadov za potrebe boja proti Islamski državi. 

Zaostritev odnosov med Rusijo in zahodom pa se stopnjuje z jutrišnjim začetkom delovanja ameriškega protiraketnega ščita v Romuniji, v petek pa se prične še izgradnja ščita na Poljskem, s čimer si bo zveza Nato domnevno zagotovila stalno zaščito pred morebitnimi grožnjami.  

Bangladeške oblasti so obesile opozicijskega voditelja Motiurja Rahmana Nizamija, obsojenega vojnih zločinov med vojno za bangladeško neodvisnost od Pakistana leta 1971. Nizami, voditelj največje islamske stranke, je bil spoznan za krivega vodenja Al Badra, paravojaške skupine, ki je z mučenjem in uboji civilistov leta 1971 pomagala pakistanski vojski ob zatiranju boja za neodvisnost Bangladeša. V strahu pred izbruhom večjih nemirov pa so oblasti v prestolnico Dako in ostala večja mesta napotila na tisoče pripadnikov varnostnih sil. Džamat al Islami, največja islamska stranka, je v odziv na uboj svojega voditelja pozvala k vsesplošni stavki, ki bo potekala jutri.

Leta 2009 začete sodne obravnave osumljenih vojnih zločinov so vodile do poglobitve spora med zagovorniki sekularne ureditve Bangladeša, ki se je uveljavila po dobljeni neodvisnosti, in islamisti, ki si prizadevajo za državno ureditev po islamskih načelih. Slednji so v zadnjih letih izvedli že vrsto koordiniranih napadov in ubojev, uperjenih predvsem proti zagovornikom ateizma in sekularizacije, kasneje tudi gejev, aktivistov in pripadnikov verskih manjšin. Več mednarodnih organizacij je sicer v preteklosti že izrazilo dvom o nepristranskosti sodnih procesov obtoženim vojnih zločinov, zadnje tovrstno poročilo pa je prejšnji teden izdala poslanska zbornica Združenih držav Amerike. V njem je izpostavila pomanjkanje priložnosti za obrambo obtoženih in preprečevanje navzkrižnega zaslišanja prič. Obešenju Nizamija so prisostvovali tako njegovi zagovorniki kot nasprotniki. 

Jemenska vlada in hutijski uporniki so se pod okriljem delovne skupine Združenih narodov dogovorili za izmenjavo polovice zapornikov, ki jih pridržuje vsaka stran v naslednjih dvajsetih dneh. Dogovor se je zgodil v sklopu mirovnih pogajanj, ki potekajo v Kuvajtu. Jemenska državljanska vojna, ki se je začela marca 2015, je zahtevala že več kot 6200 življenj, več kot 2,5 milijona ljudi pa je bilo razseljenih. V Jemnu sicer že približno mesec dni vlada krhko premirje z občasnimi kršitvami.

V Združeni levici so sklicali sejo odbora Državnega zbora za gospodarstvo, da bi razveljavili liberalizacijo cen določenih vrst goriva. Opozarjajo, da ta škodi državnemu proračunu, gospodarstvu in potrošnikom, koristi pa zgolj duopolu, ki obvladuje slovenski trg goriva. Predlagajo, da se ponovno vzpostavi stari sistem. Podrobnosti pojasni Luka Mesec, vodja poslanske skupine Združena levica.

Izjava

OFF sta pripravila vajenka Sara in Vid.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness