V Sudanu je prehodna vlada sprejela zakon, s katerim je razpustila nekdanjo vladajočo stranko bivšega predsednika Omarja al-Baširja, Stranko nacionalnega kongresa. Obenem zakon predvideva zasedbo vsega strankinega premoženja in desetletno prepoved uporabe simbolov iz obdobja vladanja Baširja v političnih aktivnostih. Isti dan je prehodna vlada tudi ukinila zakon iz časa preteklega obdobja, ki je močno omejeval pravice žensk v javnosti. Te do sedaj denimo niso smele nositi hlač ali se udeleževati zasebnih zabav. Stranka nacionalnega kongresa svojo razpustitev sicer razglaša za ilegalno. Gre sicer za eno od ključnih zahtev protestnikov, ki so spomladi povzročili padec tridesetletnega obdobja Baširjeve vladavine. Po odstavitvi Baširja so s sporazumom o deljenju oblasti protestniške skupine in vojska oblikovali prehodno vlado, ki bo na oblasti tri leta, nato pa bodo izvedene volitve.  

Skupina brazilskih pravnikov in nekaterih nekdanjih ministrov je na Mednarodno kazensko sodišče oziroma ICC vložila predlog, naj začne preiskovati morebitne zločine aktualnega predsednika Jaira Bolsonara. Ta po mnenju skupine spodbuja h genocidu nad staroselskim prebivalstvom. Pravniki trdijo, da se je Bolsonaro, citiramo, “odločil uničiti amazonski pragozd pod pretvezo razvoja regije.” Poleg tega naj bi Bolsonarova vlada izvajala politike, ki spodbujajo k nasilju, usmerjenemu proti staroselskim skupnostim. Vrhovna tožilka ICC-ja Fatou Bensouda mora sedaj preučiti obtožbe in se odločiti, ali bo sprožila uradno preiskavo. Le nekaj dni pred prijavo je brazilska policija izvedla racijo v prostorih nevladne organizacije, ki je sodelovala z gasilci v amazonskem pragozdu, ter s staroselci. Prav tako so oblasti aretirale štiri gasilce in jih obtožile, da naj bi podtaknili ogenj z namenom pridobitve mednarodnega financiranja.

V Boliviji, kjer so napadi na staroselce vsakodnevno razvedrilo novih samooklicanih oblasti, se spreminja tudi zunanja politika. Ministrica za zunanje zadeve Karen Longaric, sicer vnukinja hrvaških priseljencev, je napovedala obnovitev diplomatskih odnosov Bolivije z Izraelom. Diplomatske stike je prejšnji predsednik Evo Morales prekinil leta 2009, potem ko je v tritedenski operaciji v Gazi izraelska vojska ubila skoraj 1300 Palestincev. Leta 2010 je Moralesova vlada tudi priznala Palestino kot samostojno državo v mejah, določenih leta 1967.

Lastniki zemljišč berlinskih zloglasnih klubov KitKat in Sage nameravajo slednja nameniti gradnji luksuznih stanovanj. Kluba sta sicer ponudila odkup zemljišč, saj imata stabilne investicije, ki sta jih želela uporabiti za ureditev koncertne dvorane, gledališča in umetniškega studia, a lastnik za kaj takega ni zainteresiran. V gentrifikacijske tendence lastnikov se je medtem vmešal senat zvezne države Berlin. Krščanski demokrati so namreč zatisnili oči pred nekrščanskimi praksami v klubih in se zavzeli za njuno ohranitev, saj sta po njihovem mnenju ikoni berlinske klubske scene. Senatu so predlagali, naj kluboma zagotovi alternativno zemljišče z možnostmi ugodnega in dolgotrajnega najema.

Italijanska policija je v raciji, ki je zajemala področje od Sicilije do severa države, razkrila zvezo, ki je ustanovila Italijansko nacionalsocialistično stranko delavcev. Natančnih podatkov o tem, koliko ljudi se je vključilo v nacistično skupino, policija ni podala, je pa zasegla veliko količino orožja, od pištol in lovskih pušk do samostrelov. Prav tako so zasegli nacistične simbole, denimo svastike, in slike Adolfa Hitlerja. Zagovarjanje fašizma ali obuditev fašističnih strank so v Italiji nelegalne, čeprav je definicija zagovarjanja fašizma očitno dovolj ohlapna - Salvini je živa priča. Racija prihaja nekaj mesecev po tem, ko je policija - poleg številnega orožja - zasegla raketo zrak-zrak še ene nacistične skupine.

Novice iz Slovenije

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je opustilo predlog, ki bi v srednje šole uvajal obvezni predmet aktivnega državljanstva. Glavni razlog je nasprotovanje ravnateljev, ki so med drugim opozorili, da bi uvedba novega obveznega predmeta pomenila prekoračitev zakonsko določenega števila ur na teden, ki mu smejo biti podvrženi srednješolci. Namesto predmeta s predvidenimi 35 urami bodo srednješolci tako vsebine opuščenega predmetnika spoznavali prek obveznih izbirnih vsebin. 15 uram državljanske kulture, ki so jim dijaki gimnazij podvrženi že sedaj, se bo pridružilo še 20 dodatnih ur. V srednjih strokovnih šolah pa ministrstvo namerava 35 ur izbirnih interesnih dejavnosti zamenjati z urami aktivnega državljanstva.

Iztekel se je rok javne debate o Osnutku stanovanjskega zakona. Maša Hawlina iz iniciative Kje bomo pa jutri spali? razloži, zakaj predlog zakona - kljub obetavnim ciljem - ne bo bistveno rešil stanovanjske krize. 

Izjava

Hawlina poudari, da je ključna težava zakona ta, da ne predvideva bistvenega financiranja, potrebnega za gradnjo novih dostopnih stanovanj. Celotna izjava Hawline se nahaja v dodanem posnetku.