V Minsku se je teden dni pred načrtovanimi predsedniškimi volitvami zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so izražali podporo kandidatki Svetlani Tihanovski in nasprotovanje vnovični kandidaturi predsednika Aleksandra Lukašenka. Lukašenko je na čelu Belorusije od leta 1994 dalje, medtem ko je Tihanovska politična novinka. Za kandidaturo se je odločila potem, ko so njenega moža, aktivista Sergeja Tihanovskega, priprli in mu onemogočili kandidaturo. Centralna volilna komisija je kandidaturo zavrnila tudi nekaterim drugim vidnim opozicijskim obrazom, na primer bančniku Viktorju Babariku zaradi njegovih domnevnih finančnih zlorab. Lukašenko opozicijo obtožuje poskusa destabilizacije države, pri čemer naj bi pomoč prejemali iz Rusije, ki je sicer Lukašenkova tradicionalna zaveznica. V sredo je tako beloruska obveščevalna služba KDB aretirala 33 ruskih državljanov, pripadnikov paramilitarne skupine Vagner, ki jih sumijo, da so skupaj z nekaterimi člani beloruske opozicije načrtovali množične nemire.

V Hongkongu so zaradi pandemije koronavirusa preložili parlamentarne volitve, ki so bile načrtovane za september. Tamkajšnje volilne oblasti so že včeraj sporočile, da so udeležbo na volitvah prepovedale nekaterim opozicijskim politikom zaradi njihovega spodbujanja k odcepitvi Hongkonga od Kitajske. Tudi odločitev o prestavitvi volitev pa v očeh kritikov in antipekinške - ali prodemokratične - opozicije predstavlja bojazen hongkonške oblasti, da bi v 70-članskem parlamentu večino izgubili poslanci, ki sicer podpirajo celinsko Kitajsko.

Izračuni evropskega statističnega urada Eurostat za drugo četrtletje so pokazali, da je v evroobmočju in na ravni celotne Evropske unije - nepresenetljivo - prišlo do rekordnega padca bruto domačega proizvoda: v evroobmočju za 12,1 odstotka BDP, na ravni EU pa za 11,9 odstotka. Med državami, za katere so že zbrani podatki, je bil največji četrtletni padec viden v Španiji - 18,5 odstotka BDP, predvsem zaradi vezanosti na turizem, ki predstavlja več kot 10 odstotkov španskega gospodarstva, pandemija koronavirusa pa je v tem sektorju povzročila 60-odstotni izpad dohodkov. Velik padec gospodarske rasti je doletel tudi Združene države Amerike: v primerjavi s prvim četrtletjem je bil BDP manjši za 9,5 odstotka.

Posledice pandemije na gospodarstvo se kažejo v napovedih množičnih odpuščanj v različnih sektorjih. Francosko-nizozemska družba Air France-KLM je sporočila, da je v primerjavi z lanskim letom prišlo do 80-odstotnega upada prihodkov, KLM pa je zato napovedal ukinitev 5000 delovnih mest.

Veliko boljše volje so lahko v podjetjih Amazon, Facebook in Apple, ki se v obdobju karanten ponašajo z rekordnimi prihodki. Amazonova prodaja se je v zadnjem četrtletju povečala za 40 odstotkov in na četrtletni ravni predstavlja najvišji profit od začetka Amazonovega obstoja. Visoke prihodke v zadnjem četrtletju - za milijardo evrov več kot v enakem obdobju lani - beleži tudi Apple, na Facebookovih platformah - sem spadata tudi Instagram in WhatsApp - pa beležijo 15-odstotno povišanje števila uporabnikov.

 Avstralska vlada je napovedala, da bodo tehnološki velikani, kot sta Google in Facebook, morali plačevati avstralskim komercialnim medijem za uporabo njihovih vsebin. Podlago za to bo predstavljal nov obvezni kodeks ravnanja, ki ga je oblikovala vladna komisija za konkurenco in potrošnike. Mediji in platforme, ki bodo do tega upravičeni, bodo dogovor o plačilu poskusili doseči v tri mesece trajajočih pogajanjih. V kolikor do dogovora ne bi prišlo, pa bi o znesku odločala arbitraža. Podjetja, ki ne bodo sledila kodeksu, lahko avstralska vlada kaznuje z 81 tisoč evri kazni za manjše prekrške oziroma z do 6 milijonov evrov za hujše kršitve, ki bi se morale obravnavati na sodišču. Osnutek kodeksa za zdaj predvideva, da bi ga morala upoštevati zgolj Google in Facebook, vladna komisija za konkurenco in potrošnike pa lahko ta seznam podaljša z drugimi podjetji, za katera bi določila, da imajo premoč v pogajanju z avstralskimi mediji.

Evropska unija je izrekla sankcije proti pripadnikom ruske vojaške obveščevalne službe in podjetjem iz Kitajske in Severne Koreje zaradi domnevnega sodelovanja v hekerskih napadih na evropska podjetja v preteklih letih. Gre za prve sankcije, povezane s “kibernetskim kriminalom”, potem ko je bil pravni okvir za preprečevanje kibernetskih napadov in odzivanje nanje sprejet maja lani. Sankcije vključujejo zamrznitev premoženja in prepoved potovanj na območje EU.

Italijanski senat je izglasoval odvzem poslanske imunitete nekdanjemu notranjemu ministru Matteu Salviniju, s čimer se je odprla pot novemu sojenju zaradi njegovih odločitev, da reševalnim ladjam z migranti zavrne dostop v italijanska pristanišča. Tožilstvo v Palermu Salvinija obtožuje, da je bil z odločitvijo lani avgusta, ko je ladji Open Arms z več kot 100 migranti 19 dni preprečeval izkrcanje na Lampedusi, kriv nezakonitega pridržanja. Za to je predvidena zaporna kazen do 15 let. Salvini se podobno kot v sorodnem sodnem procesu glede preprečitve izkrcanja migrantov v Gregorettiju julija lani zagovarja, da je zgolj branil Italijo in da je to bila takrat politika italijanske vlade.