V Egiptu se odvija prvi krog predsedniških volitev, torej volitev po strmoglavljenju režima Hosnija Mubaraka. 50 milijonov volilnih upravičencev ima pravico izbrati prvega demokratično izvoljenega predsednika, prvi krog volitev pa se bo odvil v prihajajočih dveh dneh. Težko pričakovane volitve simbolično zaključujejo tranzitno fazo prenosa oblasti po protestih, ki so strmoglavili Mubarakov režim, in tranzitnem prevzemu oblasti s strani vojaškega sveta. Volivci izbirajo med trinajstimi kandidati, drugi krog volitev, v katerem se bosta med sabo potegovala najvišje uvrščena kandidata, pa se bo odvil v juniju. Po volitvah naj bi vojaški svet prepustil vodenje države civilistom, pojavlja pa se vprašanje, v kolikšni meri, saj želi vojska obdržati pravice, ki ji do sedaj pripadajo in iz katerih tudi črpa svojo ekonomsko moč. Vojaški proračun naj bi namreč tudi po demokratičnih volitvah ostal izvzet iz parlamentarnega nadzora, zakonodaja, ki zadeva vojsko, pa naj bi ostala pod njihovo pristojnostjo. Vojaški predstavniki naj bi tudi obdržali imuniteto pred sojenjem.

Evropski poslanci so zaslužili svoj kruh z interesantnim razpravljanjem in glasovanjem o uvedbi davka na finančne transakcije, ki bi po eni strani simbolično naložil bankam njihovo odgovornost za nastalo krizo, po drugi strani pa ga nekateri vidijo kot možni izhod iz gospodarske in finančne krize, v kateri se je znašla Evropska unija. Davek na finančne transakcije je bil izglasovan z veliko večino poslancev, a mu vseeno nekatere članice Evropske unije ostro nasprotujejo. Ker je za sprejetje davka potrebno tudi soglasje v Svetu Evropske unije, evropski parlament dopušča možnost o selektivni uvedbi davka s strani članic, ki sprejetje davka zagovarjajo. Davčne stopnje, ki jih je predlagala Evropska komisija, zaobjemajo 0,1 odstotka za delnice in obveznice ter 0,01 odstotka za izvedene finančne instrumente.

Evropskega poslanca Iva Vajgla iz vrst zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo smo povprašali o njegovem mnenju o davku na transakcije:

 

Izjava je dostopna v zvočnem posnetku oddaje.

Po včerajšnji stavki javnih uslužbencev v izobraževalnem sektorju v Španiji se je stavka javnih uslužbencev preselila tudi v Turčijo. Po razpadu kolektivnih pogajanj med vlado in tremi konfederacijami sindikatov javnega sektorja je enodnevna stavka javnih uslužbencev zavzela celotno državo. Stavkovnim protestom so se pridružili predvsem učitelji, ki so zaprli šole v nekaterih delih države, zdravniki in večina železniških delavcev. Sindikati ne sprejmejo spremenjenega vladnega predloga o zvišanju plač javnega sektorja za le 3,5 odstotka.

Iz Turčije skočimo v Libanon, kjer se zaradi dogodkov v Siriji zaostrujejo razmere. Včeraj zvečer naj bi ločena skupina sirskih upornikov, ki ni del Svobodne sirijske vojske, ugrabila 11 Libanoncev, ki so se vračali z romanja v Iranu. Pripadniki upornikov naj bi zadržali le moške, ki jih želijo zamenjati za ujete upornike. Ugrabitve so sprožile nemire v predvsem južnih šiitskih predmestjih Bejruta, ki jih je z nagovorom pomiril šele generalni sekretar Hezbollaha Hasan Nasrallah.

Medtem se v Siriji nadaljujejo napadi vladnih sil na vzhodno provinco Deir-Az-Zour. Po včerajšnjem umoru dveh protestnikov pred očmi mednarodnih opazovalcev Združenih Narodov v mestu al-Busaira naj bi vladne sile obstreljevale mesto s protiletalskimi topovi. Provinca Deir-Az-Zour je večinoma pod nadzorom upornikov, a želijo vladne sile v zadnjih tednih s stopnjevanjem napadov ponovno prevzeti nadzor.

V petek se začnejo usklajevanja socialnega sporazuma, v katerem so ena od ključnih obravnavanih tem tudi normativi in standardi v izobraževanju. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije je zato na novinarski konferenci predstavil predloge sprememb za doseganje odličnosti in kakovosti v javnem izobraževanju. Govori tajnik sindikata, Branimir Štrukelj.

 

Izjava je dostopna v zvočnem posnetku oddaje.

Na oviranje izstopa iz rimokatoliške cerkve so opozorili v Društvu za zaščito ustave in žrtev cerkve. O največjih težavah, s katerimi se soočajo posamezniki in posameznice pri tem zelo težkem vprašanju, nam je povedala predsednica društva, Janja Škrjanc.

 

Izjava je dostopna v zvočnem posnetku oddaje.

Za konec nekaj lažjega. V Postojni se začenja 11. evropsko prvenstvo v gozdarskih veščinah za dijake in študente ter državno tekmovanje Olimpijada poklicev v lesarstvu. Na to temo smo spregovorili s Cvetko Kernel, ravnateljico Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, ki nam je razložila, kako poteka tekmovanje:

Izjava je dostopna v zvočnem posnetku oddaje.