OFF gverile

OFF gverile

Aktualno-politična novica
31. 3. 2016 - 15.00
 / OFF

Vojislav Šešelj je svoboden človek. Tako je presodilo Mednarodno haaško sodišče za zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, ki je predsednika Srbske radikalne stranke in samooklicanega četniškega vojvodo oprostilo vseh devet točk obtožnice. Tožilstvu namreč ni uspelo brez sence dvoma dokazati Šešeljeve odgovornosti za zločine proti človečnosti in kršitve Ženevske konvencije v Vojvodini, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Sodišče je sicer ugotovilo, da je Šešelj spodbujal zločine, ki so jih storili pripadniki in simpatizerji Srbske radikalne stranke s širjenjem sovražnega govora, vendarle pa te enote niso bile pod njegovim direktnim poveljstvom. Vojislav Šešelj, ki se je branil sam, je sicer bil na prostost izpuščen jeseni 2014 zaradi slabega zdravstvenega stanja. Sodbo komentirata srbski politolog Zoran Stojiljkiović in hrvaški kolega Žarko Puhovski. Začne Puhovski:

Izjava

Izjava

Puhovski pa ne verjame, da bo Šešelj v kratkem prejel odškodnino za dobro desetletje, ki ga je pravnomočno nedolžen presedel:

Izjava

Skok čez lužo. Združene države Amerike so včeraj razkrile načrt o napotitvi dodatnih vojaških sil v vzhodno Evropo, ki se ima zgoditi v začetku leta 2017. Po besedah poveljnika ameriških in zavezniških sil v Evropi, Phillipa Breedlova, je to odziv na rusko agresijo ob priključitvi polotoka Krim. Združene države Amerike imajo v Evropi nameščenih okrog 62.000 vojakov, z naslednjim letom pa se bo to število povečalo še za približno 4500 glav, ti bodo nameščeni v treh polno opremljenih oklepnih brigadah - strelski, oklepni in zračni. Bojne enote se bodo na vsakih devet mesecev menjavale na ozemljih Bolgarije, Estonije, Latvije, Litve, Madžarske, Poljske in Romunije in izvajale vojaške vaje v sodelovanju z nacionalnimi silami. Po februarja objavljenem predlogu ameriškega obrambnega ministrstva se bo proračun za operacije po Evropi zvišal za kar štirikrat in tako znašal 3,4 milijarde dolarjev. Obeta se tudi posodobitev bojne opreme, saj bo z Američani prišlo tudi 250 tankov, oklepnih vozil, enote samohodnega topništva in 1700 enot drugih tovornih vozil. V odgovor je ruski predstavnik pri zvezi Nato, Aleksandr Gruško dejal, da Rusija ni pasivni opazovalec, in bo svojo vojaško prisotnost uravnavala glede na povečano prisotnost Združenih držav Amerike, za katero meni, da ni upravičena. V primeru sprejema Gruzije in Ukrajine v zvezo Nato bo to Evropo pripeljalo na prag krize, katere razsežnosti si danes še ni mogoče predstavljati, je še dodal.

Argentinski parlament je sprejel dogovor z investicijskimi skladi, ki ga je predlagal predsednik Mauricio Macri. Tako je predlog dogovora, po tem ko ga je potrdila poslanska zbornica 16. marca, potrjen s strani zakonodajalca, kar obeta zaključitev 15-letne pravne bitke na ameriškem sodišču v New Yorku. Skupina investicijskih skladov, ki je odkupila argentinski državni dolg po razglasitvi bankrota države leta 2001, je namreč zahtevala odplačilo dolga v celoti, medtem ko je bila Argentina v preteklosti pripravljena odplačati le del dolga. Zaključitev dolgoletnega sodnega spora s tako imenovanimi mrhovinarskimi skladi, ki so državi onemogočali dostop do finančnih trgov, je bila ena od glavnih predvolilnih obljub novega predsednika Macrija. Sklenjen dogovor predvideva, da bo Argentina investicijskim skladom odplačala okoli 4,7 milijard dolarjev ali 75 odstotkov celotnega dolga.

Kolumbijska vlada je začela mirovna pogajanja z Narodnoosvobodilno vojsko, krajše ELN, drugo največjo gverilsko skupino v državi. V primeru uspešnega končanja sporov bo to po besedah kolumbijskega predsednika Juana Manuela Santosa konec gverile v Latinski Ameriki. Pogovori bodo potekali v Ekvadorju, prisostvovale pa mu bodo Venezuela, Čile, Brazilija, Kuba, Norveška in Ekvador. Pogovori že tri leta potekajo tudi s protagonisti kolumbijske gverile, Revolucionarnimi oboroženimi silami, krajše Farc. Konflikt, ki traja že 52 let, zaznamujejo nenehni napadi, ki pa jih je FARC po napredku pogajanj prekinil s premirjem. Niso pa do zastavljenega roka, ki je bil 23. marca, dosegli konsenza glede ključnih vprašanj, zato do podpisa mirovnega sporazuma še ni prišlo. Propadla pogajanja z ELN-jem bi lahko ogrozila tudi uspešnost pogovorov s FARC-om, saj skupini zadnja leta tesno sodelujeta. V zadnjih tednih se je povečalo število napadov Narodnoosvobodilne vojske, med drugim tudi na območjih, ki jih kontrolira FARC. To je dalo krila teorijam, po katerih pripadniki FARC-a menjavajo strani, da bi se izognili demobilizaciji. Nasprotniki pogajanj so že izrazili skeptičnost, med drugim je konzervativni kolumbijski kongresnik, Federico Hoyos, izrazil dvom o uspešnosti pogajanj z Narodnoosvobodilno vojsko, saj lahko gverila po njegovem mnenju zavleče pogajanja in se s tem izogne kazenskemu pregonu. Glavni vir financiranja omenjenih skupin so sicer prekupčevanje z drogami, ugrabitve in izsiljevanje. Kolumbijsko državno tožilstvo je z Interpolovega seznama iskanih oseb že odstranilo imena vodilnih v Narodnoosvobodilni vojski. To gverilsko skupino so v njenih začetkih vodili zagovorniki teologije osvoboditve, navdahnjeni z marksistično mislijo, njej soroden FARC pa je bil ustanovljen kot vojaško krilo kolumbijske komunistične partije. Skupini sta nastali leta 1964, v konfliktnem odnosu z državo pa sta že od samega začetka.

Vietnamska ljudska skupščina je imenovala prvo premierko v zgodovini države. Izvolitev Ngujen Thi Kim Ngan je sicer bila le formalnost, po tem ko je bila njena kandidatura januarja potrjena na kongresu komunistične stranke, vendar nekateri opazovalci v imenovanju ženske na enega izmed vodilnih položajev v državi vidijo pomemben korak h krepitvi enakosti spolov v Vietnamu. Medtem je vietnamsko sodišče obsodilo tri protestnice na zaporne kazni od treh do štirih let zapora zaradi širjenja protidržavne propagande med protesti leta 2014.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je le pričelo ponovno sojenje v zadevi Istrabenz proti Igorju Bavčarju, nekdanjemu direktorju Maksime holdinga Nastji Sušinskemu in nekdanjemu svetovalcu Istrabenza Kristjanu Sušinskemu, po tem ko je bilo sojenje prestavljeno, ker sodišče sprva ni moglo vročiti vabila Bavčarju. Sedaj je Bavčar vabilo le prejel in na obravnavi že zahteval izločitev sodnice Vladislave Lunder, ki ga je na prvem sojenju že obsodila zaradi pranja denarja. Naj spomnimo: vpleteni so bili že obsojeni v isti zadevi leta 2013, vendar je Vrhovno sodišče sodbo lani poleti zavrnilo v delih, ki so obtožene bremenili pranja denarja, in pri Igorju Bavčarju tudi v delu, ki ga je bremenilo napeljevanja k zlorabi položaja.

Off sta pripravila vajenka Sara in Dejan.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

kje je lanx satura? sta se z jankovic in igi skregala?

"nekdanji direktorju Maksime holdinga Nastji Sušinski "

je ta nastja baba al dec? za kredibilnost lepo prosim. vsaj enkrat preberite, kar ste napisali. hvala.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness