Venezuelski predsednik Nicolas Maduro sproža postopek za pisanje nove venezuelske ustave. 347. člen trenutne ustave predsedniku države dovoljuje sklic Nacionalne ustavodajne skupščine, a ne določa načina formiranja skupščine. Maduro je izjavil, da bodo v 500-člansko skupščino voljeni predstavniki ljudstva, in ne političnih strank. Venezuelci bodo lahko volili kandidate za največ polovico skupščine, ki pa še niso znani. 250 predstavnikov bo po Madurovih besedah predstavljalo sindikate, šolske organizacije, krajevne skupnosti in interese privatnega sektorja. Predstavniki organizacij, ki so po mnenju opozicije lojalne Maduru, bodo imeli v skupščini zagotovljene sedeže že pred volitvami. Maduro novo ustavo vidi kot sredstvo za umiritev razmer in premostitev konflikta v državi, kjer se protesti proti njegovi vladi vrstijo že mesec dni. Opozicija, ki ima v parlamentu večino, a brez prave moči, predsednikovo potezo razume kot državni udar in ljudi poziva k zaostritvi protestov.

Medtem pa je vrhovno sodišče Združenih držav Amerike odločilo, da tožbe o zasegu zasebne lastnine ameriškega podjetja s strani venezuelske države ne držijo vode. Spomnimo, da je tako venezuelsko vlado kot državno naftno podjetje tožilo podjetje Helmerich & Payne, ker je leta 2010 vlada Huga Chaveza zasegla vrtalne stroje podjetja. Najeto ameriško podjetje je namreč prenehalo z vrtanjem zaradi zamude plačila Venezuele, zaradi zaseženega imetja pa je vložilo tožbo, češ da zasežba lastnine ni v skladu z mednarodnimi zakoni. Pri tem se je sklicevala na zakon o imuniteti tuje suverenosti iz leta 1976, ki opredeljuje pogoje, pod katerimi je lahko tožena tudi tuja država, med njimi pa je najti tudi pogoj o zasegu zasebne lastnine. Okrajna sodišča so bila naklonjena podjetju, ki je tožilo, medtem ko je vrhovno sodišče z osmimi glasovi za in nič proti sedaj odločilo, da ni zadostne pravne podlage za pritrditev tožilcu, četudi bo podjetje lahko ponovno vložilo tožbo.

V portoriškem glavnem mestu San Juan je ulice napolnilo več tisoč protestnikov, ki so nasprotovali varčevalnim ukrepom in posebnemu odboru, ki upravlja z državnim premoženjem. Samoupravno ozemlje Združenih držav Amerike se že dve leti izogiba bankrotu, trenutno nakopičen dolg znaša skoraj 70 milijard dolarjev. Protesti so se odvili, preden je potekel rok za dogovor med portoriško upravo in kreditodajalci. Danes imajo po letu dni tako upniki pravico tožiti Portoriko in izterjati svoj dolg, nekateri ameriški mediji že poročajo o prvih tožbah proti Portoriku. Junija 2016 je ameriški kongres sprejel zakon, s katerim je bil ustanovljen poseben odbor za upravljanje s portoriškim dolgom, poleg tega zakon otoški vladi omogoča možnost bankrota. Protestniki trdijo, da je naloga odbora z neoliberalnimi ukrepi ščititi interese lastnikov kapitala, in ne prebivalcev otoka.

Palestinska osvobodilna organizacija Hamas je predstavila deklaracijo, ki priznava državne meje s 4. junija 1967. Palestincem bi tako pripadel celoten Zahodni breg in Jeruzalem, ki bi postal palestinska prestolnica. Hamas tako deklarativno omiljuje svoj odnos do izraelske države in eksplicitno napoveduje vojno le zionističnemu gibanju, ne pa tudi vsemu ljudstvu judovske vere. Izraelsko državo Hamas naslavlja kot, citiramo, “igračko zionističnega projekta in njegove agresije”. Hamas zavrača Oselski sporazum iz devetdesetih let, ker naj bi kršil mednarodno pravo. Poleg tega se Hamas v nasprotju s prejšnjo deklaracijo iz leta 1988 distancira od Islamske bratovščine, kar bi lahko izboljšalo njegove odnose z Egiptom. Tam namreč predseduje Abdel Fattah al-Sisi, ki je leta 2013 z državnim udarom začel vojno proti prejšnjemu predsedniku Mohamedu Morsiju in Islamski bratovščini. Od leta 2013 je Gaza namreč pod gospodarsko blokado Egipta.

Savdsko državno naftno podjetje Saudi Aramco je dokončalo nakup največje rafinerije v Združenih državah Amerike. Rafinerijo v kraju Port Arthur na vzhodni obali Teksasa, ki dnevno predela do 600.000 sodčkov nafte, sta si do sedaj delila savdski naftni gigant in anglo-nizozemski Royal Dutch Shell. Od Shella je Saudi Aramco sedaj za neznano vsoto denarja prevzel celotno rafinerijo. Saudi Aramco je lastnik vseh naftnih zalog v Savdski Arabiji in je s samoocenjenimi 2000 milijardami dolarjev premoženja najvrednejše podjetje na svetu ter največji svetovni izvoznik nafte.

V Savdski Arabiji pa se mudi tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je skupaj s skupino izvršnih direktorjev vidnih podjetij z bližnjevzhodno državo sklepala ekonomske dogovore. Kot je izjavila, je prav tako opozarjala na kršenje človekovih pravic, a je s Savdsko Arabijo med drugim sklenila tudi dogovor o vojaškem sodelovanju. Sledeč dogovoru, bo Nemčija na svojem ozemlju urila vojake Savdske Arabije, prav tako pa se omenja policijsko sodelovanje, kjer je med drugim nemški zvezni policiji namenjeno inštruiranje savdske mejne policije. Zaradi kritik o vlogi Savdske Arabije v konfliktu v Jemnu pa naj bi Savdska Arabija zmanjšala zahteve po kupovanju nemškega orožja, četudi Merkel nadaljnjega kupovanja ni v celoti izključila.

Malteški premier Joseph Muscat je razpisal predčasne parlamentarne volitve, ki se bodo odvile tretjega junija. Mediji razpis volitev povezujejo z nedavnimi razkritji o davčnooaznem poslovanju Muscatove žene in nekaterih ministrov. Muscat naj bi si tako želel pred koncem preiskave potencialnega pranja denarja, leto pred iztekom mandata, zagotoviti podporo.

Malteška novinarka Daphne Caruana Galizia, ki je poročala o korupcijskih škandalih, pa ponovnih volitev ne povezuje neposredno z nazadnje razkritimi dejstvi o poslovanju ljudi v bližini premierja.

Izjava.

Več o aktualnih težavah malteških oblasti lahko slišite v Offsajdu Malteški mutni posli.

Off sta pripravila Tit in vajenec Martin