Nevladna organizacija Oxfam je objavila poročilo, naslovljeno Opening the vaults, v katerem ugotavlja, da je v letu 2015 dobra četrtina profitov 20 največjih evropskih bank oziroma 25 milijard evrov registriranih v davčnih oazah. Več pove Aurore Chardonnet iz Oxfam International:

Izjava

Poročilo je bilo mogoče zaradi evropske zakonodaje za banke,  ki od leta 2015 predvideva tako imenovano country-by-country reporting. Več Chardonnet:

Izjava

Na parlamentarnih volitvah v Bolgariji je največ glasov, to je 32 odstotkov, dobila stranka GERB oziroma Državljani za evropski razvoj Bolgarije dosedanjega premierja Boika Borisova. S 27 odstotki je sledila Socialistična stranka oziroma BSP. 4 odstotni parlamentarni prag so dosegle še štiri stranke: nacionalistična Koalicija združenih patriotov s skoraj 9 odstotki, v parlamentu nova desna patriotska Volja, Reformistični blok, ki je koalicija petih sredinsko-desnih strank, ter kemalistična Stranka za pravice in svoboščine, ki nagovarja etnične Turke. Teh je v Bolgariji okrog 600 000, še 200 000 Turkov z bolgarskim državljanstvom pa živi v Turčiji.

Turke v Bolgariji sicer od februarja dalje želi zastopati tudi od Stranke za pravice in svoboščine odcepljena DOST oziroma Ljudska stranka za pravice in svoboščine, ki ima tudi podporo turškega predsednika Erdogana, a se ni prebila v parlament. Spor med turškima strankama je spodbudil Združene patriote, ki so v petek blokirali mejo s Turčijo, da bi preprečili dostop do volišč v Turčiji živečim Turkom z bolgarskim državljanstvom, a jih je policija razgnala.

Borisov, ki bo prvi dobil možnost, da sestavi vlado, je bil premier že v letih 2009 do 2013 in 2014 do 2017, obakrat pa je s funkcije odstopil pred iztekom mandata. Prvič zaradi množičnih protestov, drugič, ker je kandidatko za predsednico, ki jo je podpiral sam, premagal kandidat stranke BSP.

Borisova naloga sestaviti vlado še čaka, na Severnem Irskem pa se je tak poskus ravnokar ponesrečil. Sinn Fein, republikanska stranka in druga največja za unionistično Stranko demokratičnih sindikalistov oziroma DUP, je naznanila, da ne bo nominirala svoje predsednice Michelle O’Niell na mesto namestnice premierke. Do danes, ko se je iztekel rok, ki ga je Sinn Fein postavila DUP, se naj namreč ta ne bi dovolj zavzela za nekatere njihove ključne zahteve, na primer za zakonodajo o irskem jeziku. V takšnem primeru, ko lokalne oblasti ne morejo doseči dogovora, sta za nadaljnji razvoj dogodkov odgovorna vlada Združenega kraljestva in Republike Irske, ki imata sedaj pred seboj dve opciji. Bodisi bosta sklicali nove volitve bodisi bo Severna Irska pristala pod vlado iz Westminstra. Parlamentarne volitve, po katerih je Sinn Fein pridobil le en sedež v parlamentu manj kot DUP, in poskus formiranja nove vlade sledita razpadu prejšnje vlade. Temu je botrovala afera glede potratnega programa za spodbujanje obnovljivih virov energije, ki je proračun stala pol milijarde funtov in katerega pobudnica je bila stranke DUP.

Sinn Fein je istočasno pozval k referendumu o vzpostavitvi združene Irske. Takšen referendum naj bi jim omogočal Britansko-irski mirovni sporazum iz leta 1998, čeprav pro-britanska stranka DUP trdi, da ga lahko skliče zgolj Državni sekretar za Severno Irsko.

Volitve so potekale tudi v Hong Kongu, kjer je bila s 777 glasovi od 1194 za glavno upraviteljico izglasovana pro-kitajska Carrie Lam, nekdanja namestnica odhajajočega glavnega upravitelja Leung Chun-yinga. Zgolj 0,03 odstotka registriranih volilcev lahko sodeluje pri volitvah za glavnega upravitelja, saj tega izvoli posebna Volilna komisija. Vanjo sodijo volilci iz poklicih in interesnih skupin, verskih organizacij ter člani mestne in centralne vlade. Kitajske oblasti so pred volitvami Volilni komisiji sporočile, da ima podporo Pekinga zgolj kandidatka Lam, nekateri člani komisije pa so povedali, da so jih iz Kitajske poklicali tudi po telefonu, da potrdijo sporočilo. Eden od pogojev za opravljanje funkcije glavnega upravitelja Hong Konga je, da ima zaupanje centralnih oblasti, kot so v začetku marca sporočili iz Pekinga. Tako ni čudno, da je na volitvah Lam prehitela Johna Tsanga, ki so mu javnomnenjske ankete izkazovale večjo priljubljenost. Vendar je za okus Pekinga preveč naklonjen sodelovanju s pro-demokratsko opozicijo.

Dan po volitvah je hongkonška policija obvestila 9 aktivistov, med katerimi sta tudi dva poslanca, da jim bo sojeno zaradi njihove vpletenosti v val pro-demokratičnih protestov iz leta 2014. Poslanca bi, če bi bila zaprta več kot mesec dni, izgubila svoja sedeža v zakonodajnem svetu.

Rusijo so zajeli največji protesti po letu 2011. Razlog za množično nezadovoljstvo je bilo poročilo Fundacije za boj proti korupciji, v katerem ruskega premiera Dimitrija Medvedova obtožujejo korupcije in pranja denarja prek dobrodelnih organizacij. Takoj po začetku protestov je policija aretirala glavnega organizatorja, predsednika Fundacije za boj proti korupciji Alekseja Navalnega, kasneje pa je prostost odvzela še vsaj 100 protestnikom. Navalni je po uboju Borisa Nemcova pred dvema letoma najvidnejši predstavnik ruske opozicije.

Kljub temu da protikorupcijski protesti niso bili tako množični, kakor tisti izpred petih let, so se odvili tudi v bolj odmaknjenih ruskih regijah. Analiza protestov na portalu bne InteliNews poroča, da so velik faktor k protestom pripomogle slabe socialne razmere v državi. Navajajo, da se je odstotek prihodkov, ki se namenijo za prehrano, povzpel s 35 na 55 odstotkov v času med obojimi protesti. Razlika med protesti leži tudi v starostni strukturi. Leta 2011 naj bi glavnino protestnikov predstavljalo malomeščanstvo med 30-im in 40-im letom starosti, ki je zahtevalo več vključenosti v dnevno politiko. Sedaj naj bi bili protestniki predvsem mladi, ki so se znašli v negotovem položaju na trgu delovne sile.

V jemenski prestolnici Sana je okrog 100 000 ljudi protestiralo ob drugi obletnici začetka vojne, ki je izbruhnila med hutijskimi uporniki in uradno vlado, ki jo podpira Savdska Arabija. To je največji protest, ki so ga organizirali hutijski uporniki, odkar se je v konflikt vključila Savdska Arabija marca 2015 na strani uradne vlade predsednika Mansourja Hadija. Tega so septembra 2014 Hutiji izrinili iz prestolnice Sana, ki jo še vedno obvladujejo skupaj z zahodnim delom Jemna. V vojni je po ocenah Združenih narodov umrlo 10 000 ljudi, 7 milijonov prebivalcev Jemna pa preživlja lakoto. Po najnovejšem poročilu Unicefa je pol milijona otrok v Jemnu akutno podhranjenih. Proti savdski intervenciji se je protestiralo tudi v Londonu z napisi “Hand off Yemen”.

Protestniki so se zbrali tudi v Ramali, mestu na palestinskem Zahodnem bregu, v znak solidarnosti s prebivalci Gaze, potem ko je bil tam ustreljen Mazen Fuqaha, eden višjih funkcionarjev Hamasa. Palestinska organizacija za njegovo smrt krivi izraelske oblasti, ki so tudi preprečile zapornikom v zaporih Ktziot in Negev, da bi izvedli žalovanje za Fuqaho. Danes so izraelske oblasti aretirale 14 Palestincev iz Zahodnega brega, med njimi hamaškega visokega funkcionarja Ratafa Nasifa, ki je bil komaj pred mesecem dni izpuščen iz izraelskega zapora.