OFF Hrastov
Sodeč po navedbah poročila afganistanske vlade, je Iran domnevno zaradi ameriških sankcij od začetka leta 2019 deportiral skoraj sto tisoč afganistanskih migrantov. Po besedah iranskih oblasti zaradi vedno hujših gospodarskih razmer ne morejo več poskrbeti za vse večje število Afganistancev, ki se priseljujejo v državo. Po navedbah poročila se je v domovino poleg tega prostovoljno iz Irana vrnilo še približno 85 tisoč afganistanskih državljanov. Afganistanske oblasti sicer razvoj dogodkov obžalujejo, a poudarjajo, da z iranskimi oblastmi še naprej sodelujejo tudi na področju migracij.
V Iranu se je te dni sicer mudil tudi nemški zunanji minister Heiko Maas z namenom pridobitve zagotovil iranske vlade glede upoštevanja jedrskega sporazuma. Po enostranskem umiku Združenih držav Amerike iz sporazuma in ponovni vzpostavitvi sankcij tudi iranska vlada zdaj napoveduje, da določil ne bo več spoštovala. Predsednik Hasan Rohani je napovedal, da bo Iran začel ponovno bogatiti uran nad mejo, dovoljeno v sporazumu, v kolikor ostale podpisnice sporazuma ne bodo začele ponovno spoštovati njegovih določil. Haas je obisk namenil reševanju sporazuma, ki ga vse podpisnice iz leta 2015 poleg ZDA, med katerimi so Rusija, Kitajska, Nemčija in Francija, še vedno podpirajo. Ob tem je poudaril, da bi Iran moral sporazum spoštovati tudi iz varnostnih in političnih in ne zgolj gospodarskih razlogov.
Ustavna kriza se, kot kaže, nadaljuje v Moldaviji, kjer imajo trenutno dva predsednika. Na februarskih volitvah nobena od največjih strank ni dobila dovolj glasov za oblikovanje vlade. Kazalo je že, da bodo potrebne še ene volitve, a so se v zadnjem trenutku socialisti in pro-evropska zveza ACUM povsem nepričakovano dogovorili za oblikovanje koalicijske pogodbe in vlade. Njihovo vlogo za oblikovanje vlade je v petek potrdil in predsednik iz vrst socialistov Igor Dodon jim ponudil mandat.
Po mnenju tretje največje stranke, Moldavske demokratske stranke, ki je bila najmočnejša stranka prejšnje vladajoče liberalne koalicije, so to vlogo oddali prepozno in tako zamudili rok za oddajo vloge za mandatarstvo. Ustavno sodišče je njihovi pritožbi ugodilo, zaradi kršitev volilne zakonodaje razrešilo dosedanjega predsednika Dodona, na njegovo mesto postavilo predsednika Moldavske demokratske stranke Pavla Filipa in razpisalo nove volitve septembra. Podporniki socialistov in ACUM-a so potezo označili za državni udar in ugrabitev države s strani bogatih oligarhov, češ da ti podpirajo demokratsko stranko.
V Hongkongu so včeraj potekali množični protesti proti predlaganemu zakonu izročanja zapornikov kitajskim oblastem. Hongkong, ki zaradi kolonialne zgodovine uživa nominalno avtonomijo, bi z novim zakonom osumljence neposredno izročeval kitajski policiji. Trenutno mora takšno izročitev potrditi sodišče v Hongkongu, kar je po besedah voditeljice hongkonške vlade Carrie Lam kršitev njihovih mednarodnih obveznosti. Protestniki, ki se jih je po nekaterih štetjih nabralo celo milijon in pol, so protestirali proti vmešavanju celinske kitajske vlade v notranje zadeve Hongkonga. Bojijo se, da bi zakone lahko izrabljali za pregon političnih nasprotnikov in kritikov vlade v Pekingu.
Na kazahstanskih predsedniških volitvah je pričakovano zmagal Kasim-Žobart Tokajev, politični zaveznik dosedanjega predsednika Nursultana Nazarbajeva in dolgoletni predsednik parlamenta. Nazarbajev, ki je v začetku leta nepričakovano odstopil, bo sicer od zdaj naprej opravljal uradno funkcijo ‘voditelja naroda’, ki mu še vedno omogoča vpletanje v vse pomembnejše dele vodenja države. Gre za prvo menjavo osebe na oblasti v tej srednjeazijski državi od razpada Sovjetske zveze pred tridesetimi leti. Tokajev je na volitvah, ki so jih spremljali protesti in aretacije zaradi radikalizma, zbral 70 odstotkov glasov, njegov najbližji zasledovalec Amiržan Kosanov pa dobrih 16 odstotkov.
Evropska komisarka za digitalno gospodarstvo in družbo Mariya Gabriel je oznanila osem novih lokacij, na katerih bodo gradili novo mrežo evropskih superračunalnikov, med katerimi je tudi Maribor. Gre za 840 milijonov težek projekt združevanja računalniških moči evropskih držav v izgradnjo ogromne mreže superračunalnikov, sposobnih predelovanja enormnih količin podatkov. Tako imenovani European High-Perfomance Computing Joint Undertaking bo na voljo evropskim podjetjem in raziskovalcem za analiziranje podatkov in izvajanje kompleksnih simulacij. Po besedah komisarke je ključnega pomena, da ima tudi EU znotraj svojih meja takšne kapacitete in ni odvisna od centrov izven svojih meja, ki jih nadzirajo tuje vlade.
Skupina državljanov je na vlado Republike Slovenije naslovila pobudo po ureditvi prometne povezave med Ljubljano in Mariborom z naslovom ‘50 minut med Ljubljano in Mariborom’. Po njihovem mnenju je nedopustno, da pot med dvema največjima slovenskima mestoma včasih traja po več ur. Za to krivijo predvsem slabo načrtovanje popravil cest in neurejeno prometno strategijo. Slabše povezave ovirajo razvoj slovenskih regij in otežujejo razvoj slovenskih mest. Poleg tega po njihovem mnenju centralizirana Slovenija s samo enim velikim urbanim centrom ne bo pripravljena na izzive 21. stoletja. Skrbi jih tudi, da slaba prometna povezava pomeni slabši obisk deležnikov iz Ljubljane in posledično politično zapostavljanje Maribora.
Za konec pa še novica iz sveta flore. Ameriški predsednik Donald Trump in njegov francoski kolega Emmanuel Macron sta lani aprila na zelenici pred Belo hišo v znak prijateljstva posadila posebno hrastovo sadiko. Drevo se je prejšnji teden posušilo.
Dodaj komentar
Komentiraj