Izrael je prekinil napade na okupiranem območju Gaze. Razlog je tako imenovano humanitarno premirje. Premirje je po besedah izraelskih oblasti namenjeno temu, da bi prebivalci Gaze lahko popravili poškodovano infrastrukturo in ponovno poskušali vzpostaviti minimalne življenjske pogoje. Realno pa se lahko zgodi, da bo humanitarno premirje lahko ogroženo še preden je sploh stopilo v veljavo. Izraelsko obrambno ministrstvo je namreč sporočilo, da je preprečilo infiltracijo ducata palestinskih borcev na izraelsko ozmelje. Slednja naj bi potekala skozi podzemno mrežo palestinskih predorov. Izraelsko obrambno ministrstvo je ob tem že opozorilo, da bodo na tovrstne akcije odgovorili s povračilnimi sankcijami.

Izraelsko-palestinski konflikt pa se ne bojuje le na vojaških frontah. Vojna že dolgo ni več omejena na bojevanje v zraku, vodi in na kopnem, kar dokazuje tudi najnovejša poteza izraelskega vladnega kabineta. Izrael je namreč na socialnem omrežju Twitter sprožil medijsko kampanjo v podporo svoji operaciji na okupiranem območju Gaze. Tviti njihovega vladnega kabineta so poudarjeni, nosijo pa, razumljivo, zelo odkrito propagandno noto. Prav tako se je za podobno akcijo prepričevanja ljudi in dvigovanja javnega mnenja, imenovano What would you do?, odločilo izraelsko obrambno ministrstvo.

Sirski begunci v Istanbulu bodo poslani v taborišče. Gre za odgovor turške vlade na nestabilnost, ki jo povzroča večanje sirskih pribežnikov. Trenutno se v Turčiji namreč nahaja okoli milijon ubežnikov. V glavnem turškem mestu Istanbul poseduje 67 tisoč sirskih beguncev, ki se večinoma preživljajo z beračenjem. Kot pravi istanbulski župan Huseyin Avni Mustlu, to meče slabo luč na ostale pripadnike sirske skupnosti. Sirski begunciže v več območjih presegajo število domačinov, kar neizbežno vodi v konflikte s turškim prebivalstvom. Zadnji in en od bolj odmevnih primerov tovrstnih konfliktov je protest, ki se je v soboto zgodil v kraju Kahramanmaras. Protesti so se namreč sprevrgli v požiganje sirskih trgovin in avtomobilov, nato pa je prišlo do spopadov s policijo.

Medtem je bil v Siriji trenutnemu predsedniku Bašarju Al Asadu na volitvah dodeljen tretji sedemletni mandat. Volitve so, kot je znano, potekale zgolj na območjih, ki jih je nadzoroval vladajoči režim. Na prvih volitvah z večimi, sicer vladno nastavljenimi kandidati, je novi-stari sirski predsednik triumfiral z absolutno večino 88,7 odstotkov. V govoru, ki je potekal na ustoličenju v prestolnici Damask, je Bašar izrazil navdušenje nad svojim rezultatom. Pravi revolucionarji naj bi po njegovih besedah ne bili uporniki, temveč kar njegovi volilci. Sirske volitve so njegovi politični nasprotniki znotraj in zunaj države razglasili za nastavljen politični proces.

Nadaljujemo z novicami iz virtualnega sveta. Komisarka za človekove pravice v Združenih narodih, Navi Pillay, je izdala poročilo o spletnem nadzorovanju. Veliko število držav, med katerimi so v ospredju Združene države Amerike in Združeno kraljestvo, krši pravico do zasebnosti na internetu. Ne gre za obrobne primere, temveč za splošen in vsepovprek odvijajoč običaj. Regulacije v večji meri ne rešujejo problema. Do problemov pa prav tako prihaja, ker obveščevalne službe ne upoštevajo predpisov, ko je govora o prebivalcih tuje nacionalnosti. Težava je tudi v tem, da tehnološka podjetja pogosto podležejo zahtevi obveščevalnih služb in jim pri nadzorovanju pomagajo.

Konservativni avstralski premier Tony Abbot je odpravil eno najbolj nepriljubljenih avstralskih dajatev; davek na onesnaževalce okolja. Avstralski senat je z 39 glasovi za in 32 proti odločil, da se zakon o obdavčitvi najbolj okoljsko škodljivih dejavnosti umakne. Dajatev je leta 2012 sprejela levo-sredinska vlada in tako obdavčila nekatere največje onesnaževalce. Najvišja stopnja obdavčitve je bila slabih 23 avstralskih dolarjev za vsak kubični meter izpuščenega ogljikovega dioksida.

Kontroverzen davek je obdavčil 350 največjih avstralskih onesnaževalcev. Njihovi lobistični pritiski so že od uvedbe samega davka avstralskemu parlamentu povzročali nešteto preglavic. Večina izmed največjih onesnaževalcev prihaja iz energetskega sektorja, zato so se dvignile tudi cene električne energije. Avstralija namreč pridobiva velik del svoje električne energije iz cenovno ugodnega premoga. Prav zavoljo tega je bil davek na emisije zelo nepriljubljen tudi med avstralsko javnostjo.

Na primeru Ernesta D. Jonesa je bila sodba smrtne kazni v Kaliforniji označena za protiustavno. Omenjeni obsojenec na izvršitev kazni namreč čaka že od leta 1995. Glavni problem tiči prav v dolgem čakanju na usmrtitev. To pa je v navzkrižju z osmim amandmajem ameriške ustave, ki prepoveduje krute in ekscesne oblike kaznovanja. Ne gre za osamljen primer, saj je bilo od leta 1978 po besedah okrajnega sodnika Cormaca Carneya v tej državi na smrt obsojenih 900 ljudi. Izvršenih smrtnih kazni pa je bilo samo trinajst. V primeru, da bi na podlagi opisanega primera bil sprejet zakon, bi to lahko pripeljalo do spremembe smrtne kazni v doživljenjsko zaporno. Navedeni primer je še ena od potencialnih zakonskih regulacij kaznovalnih praks. Pred kratkim je bila namreč preiskavi podvržena raba usmrtitvenih injekcij. Slednje so obsojenčevo trpljenje lahko, kot kaže aprilski primer v Oklahomi,  podaljšale tudi za 43 minut.

Na evropski celini pa prihaja do povsem drugačnih zaporniških zapletov. V Franciji so se odločili, da v zaporih jetnikom ne bodo stregli Halal hrane. Do zapleta je prišlo, ko je nek muslimanski zapornik v zaporu v Grenoblu paznika prosil, da mu zavoljo verskih razlogov namesto običajnega postreže s Halal potrjenim obrokom. Primer je hitro dobil politične dimenzije, saj je odprl vprašanje verske svobode. Francoske oblasti so oznanile, da z zavrnitvijo Halal hrane v zaporih ohranjajo sekularnost svoje države. Francoski pravosodni minister Christiane Tribunal je zahtevam muslimanskih zapornikov oporekal predvsem zaradi sekularne narave francoskega prava, ki prepoveduje izražanje vere v javnih ustanovah. Muslimanska skupnost je ogorčena glede odziva francoskih oblasti in že grozi s tožbami na sodiščih.

V Sindikatu delavcev dejavnosti energetike Slovenije so napovedali, da bodo 28. avgusta opozorilno stavkali. Opozorilna splošna stavka bo zajemala vse energetsko-gospodarske družbe znotraj Holdinga Slovenskih elektrarn. O razlogih za stavko smo govorili s predsednikom Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije, Brankom Sevčnikarjem:

Izjava je dostopna v prispevku

Opozorilna stavka bo po besedah Sevčnikarja potekala v celotnem slovenskem energetskem sektorju. Zanimalo nas je, kako bo izvedba stavke vplivala na odjemalce električne energije. Več o tem nam pove Sevčnikar:

Izjava je dostopna v prispevku

OFF sta pripravila Martin Kovač in vajenec Matija