Po številnih zapletih in zakulisnih diplomatskih igrah postaja vse bolj jasno, da predstavnikov sirskih Kurdov, torej stranke PYD, ne bo na mirovnih pogovorih o Siriji v Ženevi, ki se začnejo v petek. Potem ko je posebni odposlanec Združenih narodov Staffan de Mistura včeraj razposlal vabila, je francoski zunanji minister Laurent Fabius potrdil, da med povabljenimi Kurdov ne bo. Sirsko opozicijo bodo tako predstavljale skupine, ki jih podpira Savdska Arabija. Ta platforma opozicijskih skupin je zaenkrat precej enotna, vključitev Kurdov, ki sicer nadzorujejo velik del severne Sirije, pa naj bi razbila opozicijsko enotnost, saj Kurdi naj ne bi zahtevali brezpogojnega odhoda sirskega predsednika Bašarja al-Asada. Sicer je bojkot pogajanj v primeru prisotnosti Kurdov napovedala tudi Turčija.

Turčija sicer medtem nadaljuje s teroriziranjem Kurdov na svojem ozemlju. V največjem mestu na jugovzhodnem, pretežno kurdskem delu države, Dijarbakirju, tako neprekinjena policijska ura v soseski Sur traja že neverjetnih 58 dni. Ob obstreljevanju turških varnostnih sil prebivalcem soseske po močnih ozvočenjih predvajajo tudi grožnje oziroma pozive k umiku in pobegu iz sosesk. Poleg tega je turška vojska svoje operacije proti borcem Kurdske delavske stranke, krajše PKK, in njihovim podpornikom še razširila. Od danes dopoldne tako policijska ura velja v še dodatnih petih soseskah Dijarbakirja.

Zasedba sedeža naravnega parka Malheur v ameriški zvezni državi Oregon je končana. V posredovanju policije, ki je s posestva želela pregnati oborožene borce proti državni oblasti, in strelskem obračunu, ki je sledil, je bil ubit rančar LaVoy Finicum. V obračunu med protestniki in FBI-jem ter policijo je bilo aretiranih 7 protestnikov, med drugim tudi vodja skupine Ammon Bundy in njegov brat Ryan.  Brata Bundy sta v začetku leta skupaj s somišljeniki zavzela naravni park, saj si je zvezna vlada po njihovi interpretaciji v zadnjih desetih letih brez privoljenja rančarjev prisvojila več ozemlja, kjer so lokalni rančarji pred tem pasli svojo živino. Prav tako so zahtevali vrnitev zemljišč belim lastnikom in ne staroselcem, da ne bo pomote. Oblasti so se do tega tedna vzdržale oboroženega posredovanja, so pa omejili gibanje na območju naravnega parka, kjer so se oboroženci zbirali.  

Danska je včeraj sprejela kontroverzni zakon, s katerim med drugim dovoljuje zaseg premoženja novo prispelim beguncem. Danska vlada je zaradi predloga zakona v zadnjih tednih prejela več kritik s strani mednarodne skupnosti, sama pa se brani, da želijo s tem zakonom le omogočiti obstoj kakovostne socialne države. Odvzem predmetov bo možen, če bo imel begunec pri sebi premoženje v vrednosti več kot 10 tisoč danskih kron oziroma približno 1340 evrov. Oblasti sicer pravijo, da prišlekom ne bodo odvzeli predmetov, ki imajo sentimentalno vrednost. Podrobnejše o novem zakonu v današnjem OFFsajdu ob petih.  

Romunija je Moldaviji ponudila posojilo in denarno pomoč v vrednosti šestdesetih milijonov evrov v zameno za reorganizacijo sodnega sistema, boj proti korupciji in podpis osnutka posojila s strani Mednarodnega monetarnega fonda. Evropska soseda je s tem pokazala podporo Moldaviji pri nadaljnjem sodelovanju z Evropsko unijo.  Moldavija se trenutno srečuje z globoko politično krizo, ki je nastopila lansko leto, ko je bila iz treh največjih bank ukradena več kot milijarda evrov, kar je povzročilo finančni kolaps v državi. Brez denarne pomoči iz tujine bo, po mnenju strokovnjakov, država zaradi primanjkljaja kmalu težko izplačevala pokojnine in plače javnih uslužbencev. Premier Pavel Filip se sooča s šibko javno podporo in številnimi protesti, odkar je prejšnji teden postal šesti predsednik vlade od zadnjih volitev leta 2014. Javnost mu očita povezavo z enim od najbogatejših Moldavcev, Vladimirjem Plahotniucijem, ki naj bi bil povezan s finančno krizo v preteklem letu. Finančna kriza tako le pospešuje razkol v družbi, ki je močno razdeljena na proevropski in proruski del.  

Pestro je tudi na Češkem, kjer zopet blesti ostrojezični predsendnik Miloš Zeman. Tudi tokrat je napadel svojega bivšega političnega sopotnika, zdaj premierja Bohuslava Sobotko, srž spora pa je strogo protibegunsko stališče Zemana proti manj strogi protibegunski retoriki Sobotke. Zeman je bil tako na televizijskem soočenju povprašan, kako se znebiti Sobotke. Njegov odgovor je bil, citiramo: ”Demokratična pot je le ena - volitve, nedemokratična možnost pa je kalašnikov.” Izjava je seveda naletela na vsesplošno zgražanje, Sobotka pa je verjetno pravilno ugotovil, da so najbrž edina država, kjer predsednik odprto poziva k umoru premierja.

Odstopila je francoska pravosodna ministrica Christiane Taubira, ki je ena vidnejših predstavnic levega krila vladajoče socialistične stranke. Taubira od terorističnih napadov v Parizu nasprotuje ostrim in diskriminatornim ukrepom predsednika Francoisa Hollanda, ki omejujejo svoboščine, na katere so Francozi tako ponosni. Kaplja čez rob je bila očitno napoved spremembe ustave, po kateri bi obsojenim teroristom z dvojnim državljanstvom francosko državljanstvo odvzeli. Hollande priznava, da gre zgolj za simbolno potezo, ki pa jo je Taubira, po rodu iz Francoske Gvajane, ostro napadla. Napovedana sprememba ustave naj bi namreč kazala, da je francoske državljane mogoče razdeliti v dve kategoriji - tiste, ki so čisti Francozi, in tiste, ki so mešanega porekla. Taubira je zato tik pred današnjo prvo parlamentarno obravnavo omenjenega predloga po pogovoru s Hollandom odstopila.

Virus Zika se je razširil tudi v Evropo. Danski državljan, ki se je vrnil s potovanja po Južni Ameriki, je prvi potrjeni primer okužbe z virusom v Evropi. Prav tako so bili zabeleženi primeri okužbe Britancev in Nizozemcev. V Braziliji sicer sprejemajo nove ukrepe v boju proti temu virusu, ki je posebno nevaren za nosečnice in še nerojene zarodke. Brazilski minister za zdravje, Marcelo Castro, je dejal, da bodo aktivirali 220 tisoč pripadnikov oboroženih sil, ki bodo pomagali pri iztrebljanju komarjev, ki so glavni prenašalci virusa. Prav tako sta brazilska in kolumbijska vlada ženskam odsvetovali zanositev v času ekspanzije virusa. Aktivisti za pravice žensk so se na to že odzvali in dejali, da so izjave oblasti neodgovorne ter da ne prepoznavajo realnosti v lastnih državah.

Slovenski javnosti se je danes predstavila Svetovalnica za migrante, ki bo vsem migrantom in beguncem pomagala pri težavah, s katerimi se soočajo. Več o razlogih za ustanovitev svetovalnice nam je pojasnil njen soustanovitelj, Goran Lukič.

Izjava

Prav tako je pojasnil njihov način financiranja.

Izjava

Lukič nam je ponudil tudi informacije o tem, kdo vse jih lahko kontaktira in na kakšen način.

Izjava