Indijski protesti se nadaljujejo. Poleg kmetov, ki že tretji teden intenzivno protestirajo proti trem zakonom o liberalizaciji kmetijstva, sedaj protestirajo tudi medicinske sestre, ki skupaj z reševalci v Vseindijskem inštitutu medicinske znanosti protestirajo zaradi slabih plač in zahtevajo izboljšanje bolnišnične infrastrukture. Zavzemajo se tudi za odpravo spolne diskriminacije pri zaposlovanju medicinskega osebja. Modijeva vlada je izpolnitev teh zahtev obljublila že decembra 2019. Vodstvo bolnišnice je zavrnilo možnost pogajanja z osebjem ali izpolnitev njegovih zahtev. 

Da bi prekinili tritedensko kmečko stavko, ki postaja vse bolj množična, pa je vrhovno sodišče Modijevi vladi in kmečkim sindikatom predlagalo takojšnjo ustanovitev mediacijske skupine pod vodstvom sodišča. V vabilu so opozorili, da je propadlo že pet krogov pogajanj med vlado in sindikati. V petek je indijski kmetijski sindikat na vrhovno sodišče vložil pobudo za razveljavitev teh zakonov, češ da so neveljavni, saj niso bili sprejeti po pogajanjih s kmeti. Poleg tega je zakone sprejel le spodnji parlamentarni dom, medtem ko je zgornjemu, v katerem ima večino glasov opozicija, predsednik Narendra Modi preprečil glasovanje. 

Več tisoč meščanev Kijeva je protestiralo proti vladni napovedi, da bodo januarja, po koncu praznikov, zaradi slabe epidemiološke situacije za 17 dni zaprli nenujne trgovine, univerze, šole, restavracije in kinematografe. Poleg tega je od 19. decembra napovedana prepoved zbiranja večjih skupin v šolah, restavracijah in prostorih za prostočasne dejavnosti. Med protestniki so bili tudi trgovci, ki protestirajo proti omejitvam že od aprila in sedaj zahtevajo, da vlada odobri zmanjšanje davkov za mala in srednje velika podjetja. Vlada je sicer sedaj predlagala enkratno finančno pomoč malim podjetjem v višini 236 evrov. Policija je z uporabo solzivca protestnikom preprečila postavitev šotorov na trgu Majdan.

Evropska komisija je predstavila osnutek novih pravil poslovanja velikih tehnoloških podjetij oziroma posodobitev 20 let starih pravil regulacije digitalnih storitev. Tako imenovana Digital services act in Digital markets act sta usmerjena proti velikim podjetjem, ko so Google, Facebook, Amazon, Apple, Snapchat, Alibaba in prodobna, varovala pa naj bi konkurenčnost in preprečevala monopole digitalnih podjetij. Med sankcije za kršenje pravil o konkurenčnosti so vključili možnost začasne izključitve s trga Evropske unije in plačilo kazni v višini do 10 odstotkov celotnega prihodka podjetja. Po novih pravilih bodo ta podjetja drugim podjetjem dolžna dovoljevati prodajo izdelkov po različnih cenah na različnih platformah. Poleg tega morajo uporabnikom omogočiti odstranjevanje vnaprej nameščenih aplikacij ali programske opreme.  

V včeraj objavljeni študiji v reviji Science so raziskovalci in raziskovalke temeljito analizirali učinkovitost sprejetih nefarmakoloških ukrepov v 41 državah v obdobju med januarjem in majem 2020, ki so jih vlade širom sveta sprejemale za zamejitev širjenja virusa. Izdatna statistična analiza in modeliranje velike količine dostopnih podatkov iz različnih držav sta pokazala, da so učinkoviti ukrepi tako zapiranja gospodarskih dejavnosti kot tudi prepovedi zbiranja v večjih skupinah, saj vodijo k znatnemu zmanjšanju širjenja. Rezultati kažejo, da neselektivno zapiranje vseh gospodarskih dejavnosti v primerjavi z zapiranjem le najbolj rizičnih ni privedlo do bistveno boljših rezultatov. Tudi ukrepi, ki pozivajo ljudi k zadrževanju doma, ne prinesejo bistvenega dodatnega izboljšanja in so tako manj učinkoviti. Zanimiv je tudi izsledek raziskave, ki kaže na visoko učinkovitost ukrepov zapiranja šol, saj te sicer večinoma niso bile prepoznane kot okolje intenzivnega prenosa.

Evropsko sodišče za človekove pravice je doseglo dokončno odločitev glede svoje pristojnosti odločanja v slovenski tožbi proti Hrvaški zaradi terjatev Ljubljanske banke do hrvaških podjetij. Sodišče trdi, da ni pristojno za odločanje o tej tožbi, saj se ta meddržavna tožba nanaša na varstvo pravnih oseb. Evropsko sodišče za človekove pravice pa lahko v meddržavnih tožbah v prid varstva pravnih oseb odloča le, če gre za nevladne organizacije. Več o obrazložitvi sodbe in njenih posledicah v OFFsajdu ob petih. 

Nova predsednica Zdravniške zbornice Slovenije je postala Bojana Beović. Ta je s 54-imi odstotki glasov v drugem krogu volitev premagala nasprotnico Tanjo Petkovič. Mandat mora po glasovanju članov zbornice potrditi še skupščina zbornice. Beovićeva napoveduje, da se bodo njene obveznosti v vlogi vodje posvetovalne vladne skupine za pandemijo zmanjšale do prevzema vodenja Zdravniške zbornice ter da jo bodo na mestu svetovalke obvladovanja pandemije postopoma nadomestili drugi.