Off Invazije

Off Invazije

Aktualno-politična novica
29. 8. 2014 - 14.00
 / OFF

Besede ukrajinskega predsednika Petra Porošenka, da naj bi na ukrajinsko ozemlje vdrla ruska vojska, naj bi tudi potrdile satelitske slike, ki jih je nekaj ur zatem objavila Organizacija severnoatlantskega sporazuma ali krajše Nato. Niko Tak, njen predstavnik, tako trdi, da naj bi okoli 1000 ruskih vojakov prečkalo mejo na vzhodu Ukrajine. Če vzamemo Natove satelitske posnetke za legitimne, je na njih mogoče videti tudi nekaj oklepnih vozil, ki jih je omenjena organizacija že označila za rusko artilerijo. Aleksander Zakarčenko, premier samooklicane Republike Doneck, je dejal, da nikoli niso skrivali, da se med njihovimi enotami borijo tudi Rusi, a pravi, da gre le za prostovoljce, upokojene in vojake na dopustu.

Rusija obtožbe o vstopu lastne vojske v Ukrajino zavrača, drugače pa reagirajo nekatere zahodne države in sam ukrajinski predsednik Porošenko, ki je svoj napovedani obisk Turčije preklical, saj pravi, da je “Rusija sprožila vojno proti Evropi”. Med drugimi so se odzvale vrhovne evropske politične face iz Nemčije, Francije in Velike Britanije, namreč kanclerka Angela Merkel, predsednik Francois Hollande in premier David Cameron, ki zahtevajo od Moskve pojasnilo. Najbolj ostro so se odzvale Velika Britanija in Združene države Amerike, v besedah katerih je mogoče zaznati možnost novih sankcij. A ameriški predsednik Barack Obama izključuje možnosti za vojaško intervencijo na vzhodu Ukrajine. Odzval pa se je tudi ukrajinski premier v odhodu Arsenij Jacenjuk - njegova vlada je namreč v parlament vložila predlog zakona, s katerim želi prekiniti neblokovsko držo Ukrajine in pridobiti članstvo v Natu.

Hrvaško ministrstvo za finance načrtuje reze v javnem sektorju, saj naj bi državi grozila dvomilijardna finančna luknja. Proračunski primanjklaj predstavlja 4,8 odstotka letnega državnega BDP-ja, kar je za 0,2 odstotka preveč, kot je bilo predvideno v pogovorih z Evropsko komisijo. Rezi bodo uperjeni zoper socialne dodatke osnovnih javnih plač, ki jih delavci povečini dobijo v nadurah, med drugim pa tudi v obliki dodatka v primeru telesne prizadetosti in otroškega dodatka. Višina teh se giblje od 5 do 40 odstotkov osnovne plače. Vsem znane neoliberalne reforme, ki so v zadnjih letih najbolj prizadele Portugalsko, Irsko, Španijo in Grčijo, ne bodo prizanesle niti naši sosedi. Najbolj jih bodo utrpeli najbolj ogroženi, hkrati pa tisti tvegani poklicni sektorji, med katere spadajo tudi gasilci in rudarji.

V Romuniji se želi levosredinska vlada Victorja Ponte spopasti z vse bolj naraščajočim tako imenovanim plačanim štopanjem. Šlo naj bi za pogosto prakso, kjer prevozniki pogosto zaračunajo tistim, ki štopajo, slednji pa premalo uporabljajo javni transport. Kazen za takšne pobiralce štoparjev bi bila v višini 1100 eurov. Kritiki vidijo problem v tem, da bodo ljudje, ki vprašajo vsaj po manjšem delu potnih stroškov, najbolj nastradali. Romunija je ena izmed držav Evropske unije, kjer je delež revščine najvišji, zato pogosto tako imenovana siva ekonomija rešuje življenje ljudem. Zakon je že bil vposlan v parlament in čaka na glasovanje.

Zdaj pa na Bližnji vzhod, kjer skrajna islamska milica Islamska država nadalje seje smrt. Ta je po zavzetju vojaške baze na severovzhodu Sirije usmrtila okoli 65 sirskih vojakov, svoja dejanja pa ponovno objavila na Twitterju. Javno objavljanje usmrtitev preko slik in videov ni novost za skupino Islamska država, ki je čez letošnje poletje osvojila ozemlja pretežno sunitskega dela Iraka in območja v Siriji ter med državama samorazglasila Islamski kalifat. Slike usmrtitev tako niso nujno pristne, gre pa za eno izmed tehnik ustahovanja, ki jo skupina uporablja za svojo propagando. Islamska država po svetu žanje številne kritike muslimanskih skupnosti, saj njihova dejanja nimajo kaj dosti opraviti z islamom. Za najbolj absurdno situacijo je šlo pri dveh mladeničih iz Anglije, ki sta na londonskem sodišču priznala krivdo, da sta se prejšnje leto borila z omenjeno skupino v Siriji. Pri pregledu njunih nakupov prek Amazona so namreč oblasti ugotovile, da sta si wannabe džihadista naročila knjigo Islam for Dummies.

Premaknimo se še na jugovzhod Sirije. Na Golanski planoti, ki jo je Izrael leta 1967 okupiral v šest dni trajajoči vojni, je sirska veja alkaidske mreže Al-Nusra ugrabila 43 pripadnikov mirovnih sil Združenih narodov, nam bolj znanih kot modre čelade. Slednji so bili na straži na Quneitri, območju, ki služi kot prehod med sirsko upravljanim in izraelsko okupiranim delom Golanske planote. V Varnostnem svetu Združenih narodov naj bi se že pripravljali na pogajanja o njihovi izpustitvi. Do podobne ugrabitve je prišlo dvakrat lani, ko so člani Al-Nusre skušali vzpostaviti nadzor nad prehodom, a ga je ubranila sirska vojska, modre čelade pa so jo odnesle brez prask.

Po dveh tednih protivladnih protestov se je pakistanska vojska vključila kot posrednik med pakistanskim predsednikom vlade Nawazom Sharifom, zoper katerega potekajo protesti, ter muslimanskim klerikom Al Kvadrijem in opozicijskim voditeljem Imran Khanom, ki sta proteste sklicala. Jabolko spora so bile predvsem lanskoletne parlamentarne volitve, ki jih Khan označuje za nelegitimne, ter poboj 14 Al Kvadrijevih privržencev na junijskih protestih. Rahela Sharifa, poveljnika vojske, je za mediatorsko funkcijo izbral predsednik vlade, kljub njegovim slabim odnosom z vojsko, odkar ga je leta 1999 v državnem udaru odstranila z enake politične funkcije. Kljub temu da opozicijska člana menita, da dokler bo premier Rahael Sharif na oblasti, ne more biti neodvisne raziskave, pa Al Kvadri daje poveljniku 24 ur, da razreši trenutno krizo.

Protesti pa se odvijajo tudi na drugem koncu sveta, v Argentini, ki je pred dobrim mesecem po trinajstih letih ponovno razglasila bankrot. Taksisti, bankirji, pristaniški delavci ter uslužbenci javnega sektorja stavkajo zaradi vse večje brezposelnosti in nekontrolirane inflacije. Protestnicam ter protestnikom, ki so zabarikadirali nekatere glavne ceste v Buenos Airesu, so se pridružili tudi trije od petih glavnih državnih sindikatov, vendar se je po besedah državnih oblasti stavke udeležilo 75 odstotkov delavcev, ki so del sindikatov. Za razliko od aprilske splošne stavke, ki se jo je udeležil sindikat prevoznikov avtobusov in je ohromila večino državne ekonomije, pa zdajšnja dosega le polovično učinkovitost prejšnje.

Projekt Krilo, ki ga napoveduje Google, bo projekt, s katerim želi spletni velikan v prihodnosti omogočiti pošiljke blaga v samoletečih brezpilotnih letalih. Po dveh letih raziskav in testiranj je ta mesec Google pričel s poskusnimi leti, ki so locirani v Avstraliji, kjer naj bi dostavljal živila med dvema kmetijama. A spletnemu velikanu to ni dovolj, saj v nekem ločenem projektu preizkuša tehnologije samovozečih avtomobilov. Očitno ga ne zanima pretirano, da je vedno manj služb in vedno več ljudi brez zaposlitve. Eh, komu se te da delat, čuj?

Pred poslopjem Slovenskega državnega holdinga je bila na pobudo stranke Združena levica sklicana novinarska konferenca, na kateri so opozorili na problematičnost prodaje Aerodroma Ljubljana, ki je v večinski lasti države. Tega namerava kupiti nemško državno podjetje Fraport AG. Več o tem bo mogoče slišati v današnji oddaji Kultivator ob 17. uri, zaenkrat pa nam Luka Mesec, poslanec skupine Združena levica, pove nekaj informacij z današnje konference:

Izjava se nahaja v posnetku.

Današnjo oddajo bomo zaključili nekoliko grenko. V Strunjanu je namreč zaradi neugodnega vremena letošnjega leta, bolj natančno toče, uničen večji del nasada kakijev. Gianfranco Giassi, strunjanski kmet in predsednik turističnega društva v Strunjanu, pravi, da so letos namesto 100 ton kakijev nabrali le 20 ton. Sam je tudi organizator lokalnega praznika kakijev, a kako se bo ta odvil letos, nam pove Gianfranco Giassi:

Izjava se nahaja v posnetku.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness