OFF iranske plinske infrastrukture
Izraelska in iranska vojska sta v minulih dneh izvedli več napadov. Sionistična vojska je v soboto napadla iranske naftne in plinske objekte v prestolnici Teheran in na jugu države ob Perzijskem zalivu, iranska vojska pa je sporočila, da je sestrelila deset izraelskih vojaških letal. V Teheranu sta zaradi napadov izbruhnila požara v skladišču plina in goriva v Šahranu in v naftni rafineriji Shahr Reyu na jugu mesta. V zračnih napadih je izraelska vojska bombardirala plinsko polje Južni Pars, kjer je zaradi izstrelkov izbruhnil požar v obratu za predelavo zemeljskega plina, prekinjeno pa je bilo delovanje morske ploščadi za pridobivanje plina. Polje Južni Pars, ki si ga Iran deli s Katarjem, je največje svetovno plinsko polje in vir skoraj dveh tretjin v Iranu proizvedenega plina. Državno naftno ministrstvo je potrdilo tudi napade na tovarno plina Fajr Jam, ki je zagorela. Iranska vojska je v povračilnih napadih izstrelila več raket in dronov, s katerimi je ciljala objekte za proizvodnjo goriva za bojna letala in centre za oskrbo z energijo v tvorbi Izrael. Iranski zračni izstrelki so zadeli tudi izraelsko obrambno ministrstvo v Tel Avivu. V nedeljskih napadih je izraelska vojska z raketami napadla mesta Teheran, Širaz in Isfahan, v katerem je zadela vojaško bazo. Sionistična vojska je naznanila, da je zadela letalo za oskrbo z gorivom na letališču Mashhad na vzhodu Irana. Namestnik iranskega zunanjega ministra Saeed Khatibzadeh je sporočil, da je tvorba Izrael sprožila napad na stavbo ministrstva za zunanje zadeve, v katerem je vojska ranila več uslužbencev ministrstva. Iranska tiskovna agencija Tasnim je sporočila, da je genocidna vojska ubila vodjo obveščevalne službe Iranske revolucionarne garde Mohammada Kazemija in njegovega namestnika Hassana Mohaqiqa ter obveščevalnega uslužbenca Mohsena Bagherija. Iranske oborožene sile so pred izstrelitvijo raket proti obmorskemu mestu Hajfa na severu tvorbe prebivalce pozvale, naj se umaknejo iz okolice. V napadu je vojska ranila najmanj 15 ljudi, zaradi izstrelkov so v mestu izbruhnili požari v elektrarni pri pristanišču. Izraelski mediji so poročali tudi o stanovanjski škodi v Tel Avivu in Jeruzalemu. Iransko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je sionistična vojska od začetka vnovičnih spopadov ubila vsaj 224 ljudi, od tega 70 žensk in otrok. Od petka so iranske oborožene sile v tvorbi ubile 24 ljudi.
Jemensko uporniško gibanje Ansar Alah, znano kot Hutiji, je v sodelovanju z iranskimi oblastmi proti ozemlju, ki ga nadzira Izrael, izstrelilo več balističnih raket. Vojaški predstavnik gibanja Yehya Sarea je dejal, da je gibanje napadlo občutljive kraje v mestu Jaffa v Izraelu. Gibanje pa ni prevzelo odgovornosti za petkov raketni napad na Hebron v okupiranem Zahodnem bregu, v katerem je bilo ranjenih pet ljudi. Okupatorska vojska je sporočila, da je raketa prišla iz Jemna.
Stopnjevanje napadov med Iranom in Izraelom je slednji izkoristil za nemoteno nadaljevanje genocidnega pohoda v Gazi. V zadnjih dneh je genocidna vojska ubila okoli 130 Palestincev, več kot 30 jih je ubila v bližini centra za razdeljevanje pomoči. Center blizu koridorja Necarim vodi Humanitarna fundacija za Gazo, ki jo podpirajo Združene države Amerike in njihov neokolonialni projekt Izrael. Ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da je sionistična vojska od začetka delovanja centra prejšnji mesec v bližini razdelilnice ubila 274 ljudi in jih ranila več kot dva tisoč. Izraelska vojska je v obstreljevanju begunskega taborišča v Nusejratu ubila osem ljudi, v zračnih napadih na jugu in severu enklave pa je ubila 19 Palestincev.
V Haagu se je na protestu proti genocidu v Gazi zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so od nizozemske vlade zahtevali, naj stori več za ustavitev genocidnega pohoda. Po podatkih organizatorjev se je na ulicah zbralo več kot 150 tisoč demonstrantov. Protestniki so se sprehodili proti Meddržavnemu sodišču, saj sodišče obravnava tožbo Južne Afrike, ki je Izrael formalno obtožila genocida. Demonstranti so oblikovali rdečo črto, ki je nizozemska vlada ni postavila tvorbi, da bi ustavila genocidni pohod. Odhajajoči predsednik vlade Dick Shouf je po protestih zapisal, da demonstrante vidi in sliši ter da je cilj vseh enak: končati trpljenje v Gazi. Propalestinski protesti so potekali tudi v Madridu, Zagrebu, Parizu, Stockholmu in Bruslju, slednjega se je udeležilo okoli 110 tisoč ljudi. Potek protesta v Belgiji predstavi bruseljski dopisnik Radia Študent Jan Vajgl.
V več mestih v Združenih državah Amerike so potekali protesti proti predsedniku Donaldu Trumpu, združeni pod geslom No kings. Protestniki so se zbrali v New Yorku, Denverju, Čikagu, Austinu in Los Angelesu, po podatkih organizatorjev pa se je na več kot sto dogodkih zbralo več milijonov ljudi. Na protestu v Los Angelesu so protestniki vzklikali »boj proti oligarhiji« in »deportirajte mini Mussolinije«. Demonstracije so potekale na isti dan kot Trumpova vojaška parada v prestolnici Washington D.C.
Ostajamo v ZDA. Predsednik Trump je ukazal razširitev pridržanja in deportacij migrantov po celi državi, predvsem v Los Angelesu, Čikagu in New Yorku. Trump je zvezne agencije pozval, naj dokončajo program množičnih deportacij. Ukaz sledi protestu Brez kraljev in protestom proti Trumpovi migrantski politiki, ki so se začeli v začetku meseca v Los Angelesu. Nato so se razširili v druga mesta, najprej v bližnji San Francisco. Protestno gibanje so sprožile racije migrantov na njihovih delovnih mestih, ki jih je izvedla Služba za priseljevanje in carinski nadzor, znana pod kratico ICE. Trump je v odziv na proteste v Los Angeles kljub nasprotovanju kalifornijskega guvernerja Gavina Newsoma napotil nacionalno gardo in 700 marincev.
Svet stranke Levica je sprejel sklep, da se koordinatorki stranke in ministrici za kulturo Asti Vrečko podeli mandat za podpis namere o predvolilnem sodelovanju s stranko Vesna. Iz stranke so sporočili, da bodo namero v naslednjih dneh tudi uradno predstavili javnosti ter zapisali, da je čas za levo-zeleno politiko.
Dodaj komentar
Komentiraj