V Turčiji so oblasti aretirale deset nekdanjih admiralov v okviru preiskave odprtega pisma, ki ga je podpisalo več kot sto upokojenih turških častnikov. V pismu so izrazili skrb zaradi vladnega načrta razvoja tako imenovanega Istanbulskega prekopa, ker ta pod vprašaj postavlja Montreujsko konvencijo iz leta 1936. Konvencija Turčiji podeljuje nadzor nad ožinama Bospor in Dardanele ter zagotavlja prost prehod civilnim plovilom v času miru. Prav tako omejuje prehod bojnim ladjam držav, ki ne mejijo na Črno morje. Istanbulski prekop, dolg 45 kilometrov, bo po načrtih turške vlade zgrajen zahodno od Bosporske ožine in bo povezoval Črno morje z Marmarskim morjem. Z njim se želijo turške oblasti izogniti določbam Montreujske konvencije in zastojem ter nesrečam, ki so značilne za Bosporsko ožino. Podpisani častniki v odprtem pismu Montreujsko konvencijo označujejo kot pomembno za turške interese, oblasti pa pismo primerjajo z napeljevanjem k državnemu udaru. Tožilci so v preiskavi osumili še štiri častnike, ki jih niso aretirali zaradi njihove visoke starosti.

Kosovski parlament je v dvodnevnem zasedanju za predsednico republike izvolil Vjoso Osmani. Z 71 glasovi podpore v 120 članskem parlamentu je Osmani znova zasedla predsedniški položaj. Pred tem je prvič postala začasna predsednica novembra 2020 po Hashimu Thaciju, ki je odstopil zaradi sojenja v Haagu glede vojnih zločinov med kosovsko osamosvojitveno vojno v letih 1998 in 1999. Kljub bolj ceremonialni in politično nevtralni vlogi predsednice predstavlja Osmani pomembno zaveznico trenutnemu kosovskemu premierju Albinu Kurtiju. Prejšnje leto je namreč izstopila iz Demokratske lige Kosova in novembra ustanovila stranko Guxo. Na februarskih parlamentarnih volitvah se je stranka Guxo za poslanska mesta potegovala pod okriljem Kurtijeve stranke Samoopredelitev, ki je prepričljivo zmagala in zasedla skoraj polovico sedežev v parlamentu.

Na parlamentarnih volitvah v Bolgariji je po zdaj še neuradnih rezultatih slavila desnosredinska stranka GERB aktualnega premierja Bojka Borisova, ki je dobila okoli 25 odstotkov glasov. Napovedujejo, da bo dovolj glasov v 240-članski parlament dobilo sedem strank, pri čemer so bile uspešne predvsem opozicijske, ki so se uveljavile na lanskih protivladnih protestih. Drugo mesto bo tako z 18 odstotki najverjetneje zasedla nova kritična stranka televizijskega voditelja Slavija Trifonova Obstaja takšen narod. Sledijo jim opozicijski socialisti s približno petnajstimi odstotki. Glede na strankarsko razdrobljenost v parlamentu bo Borisov težko sestavil koalicijo, zato je že predlagal oblikovanje ekspertne vlade, ki bi do decembra vodila državo. Natančneje o rezultatih bolgarskih volitev danes v OFFsajdu ob petih.

V Severni Irski so med vikendom v več mestih z molotovkami protestirali unionisti, ki nasprotujejo trgovinskim dogovorom, nastalim z brexitom. Protestniki, ki jih policija zaradi sežiganja avtomobilov nagovarja k umiritvi, trdijo, da so dogovori ustvarili še več ovir med Severno Irsko in preostalim delom Velike Britanije. Dodatne nemire je povzročila odločitev pristojnih organov, da 24 politikov stranke Sinn Fein zaradi udeležbe na pogrebu Bobbyja Storeya, pomembnega člana IRE, v času ukrepov za zajezitev epidemije ne bodo preganjali.

Vietnamski državni zbor je za predsednika države z veliko večino glasov izvolil Nuena Cana Fuka. Od leta 2016 je opravljal premiersko službo in med pandemijo covida-19 užival visoko podporo zaradi uspešne politike zajezitve širitve virusa v Vietnamu. Prav tako je član 18-članskega politbiroja Vietnamske komunistične partije, ki poleg sekretarja komunistične partije, predsednika in premierja predstavlja najpomembnejši organ odločanja v državi.

Izraelsko tožilstvo je premierja Benjamina Netanjahuja obtožilo klientelizma in trgovanja z uslugami. Netanjahuju tožilstvo očita zlorabo moči v treh primerih. Prvi primer naj bi bil sprejem več sto tisoč evrov vrednih daril od prijateljev iz Hollywooda. V drugem primeru naj bi Netanjahu pri najbolj branem izraelskem časopisu poskušal doseči njemu naklonjeno poročanje z obljubo, da bo omejil razdelitev njemu zvestega tabloida. Nazadnje naj bi Netanjahu podprl zakonodajni predlog, ki je lastniku telekomunikacijskega ponudnika Bezeq prinesel več sto milijonov evrov. V zameno naj bi Bezeqov informativni portal Walla! pozitivno poročal o Netanjahuju. Pred desetimi dnevi je Netanjahujeva stranka Likut zmagala na parlamentarnih volitvah, izraelski predsednik Reuven Rivlin pa je te dni začel pogovore s političnimi strankami o predložitvi novega kandidata za izraelskega mandatarja.

Nekdanji jordanski prestolonaslednik princ Hamzah bin Hussein je bil zaradi suma priprave državnega udara poslan v hišni pripor. Sum naj bi izviral iz prinčevega nedavnega obiska vodij jordanskih plemenskih skupnosti, ki so se nanj že večkrat obrnili s prošnjo za pomoč v sporih z monarhijo in med njimi uživa visoko podporo. Princ naj bi sodeloval tudi s tujimi obveščevalnimi agencijami, da bi svojega polbrata kralja Abdullaha odstavil z jordanskega prestola. V okviru preiskave poskusa odstavitve kralja so jordanske oblasti pridržale še 16 ljudi.

V Mariboru so v soboto ponovno potekali protesti proti epidemiološkim ukrepom. Zgodila sta se dva protesta, na Glavnem trgu [v soboto] in [v nedeljo] na Trgu svobode. Na policiji so ocenili, da se je na Glavnem trgu zbralo okoli 800 ljudi. Večina udeležencev je kršila nekatere predpisane epidemiološke ukrepe, predvsem zapoved o nošenju mask. Policija je nekaj udeležencev popisala na licu mesta, še več naj bi jih oglobili po naknadni identifikaciji na podlagi videoposnetkov.

OFF je pripravil vajenec Vito, mentorirala je Ajda.