Začenjamo na Bližnjem vzhodu. Na palestinsko-izraelski meji potekajo množični protesti, med katerimi se je več deset Palestincev spopadlo z izraelskimi silami. Več tisoč ljudi se je zbralo na dan, ko se Palestinci spominjajo uboja šestih neoboroženih protestnikov leta 1976. Protest, ki ga podpira tudi Hamas, so poimenovali Veliki pohod vrnitve ali Great March of Return in naj bi trajal do 15. maja. Takrat Palestinci obeležujejo nakbo ali katastrofo, ko je moralo med vojno leta 1948 svoje domove zapustiti več kot 700 tisoč Palestincev. Dan pred napovedanim zaključkom protesta, to je 14. maja, bo svoja vrata odprlo novo ameriško veleposlaništvo, ki se bo iz Tel Aviva preselilo v Jeruzalem. Napovedana selitev je sicer dodatno zaostrila že tako napete odnose med Izraelom in Palestino.

Francija je po besedah francoskega predsednika Emmanuela Macrona pripravljena posredovati v konfliktu med Kurdi in Turčijo. To je Macron sporočil po sestanku z delegacijo kurdsko-arabskih Sirskih demokratičnih sil ali SDF, katerih ključni del je ravno kurdska milica YPG, proti kateri Turčija na severu Sirije izvaja ofenzivo. Macron je dejal še, da upa na dialog med Turčijo in SDF, saj njene dejavnosti niso povezane s prepovedano Kurdsko delavsko stranko, PKK. Ravno ta povezava je namreč razlog za turško ofenzivo. Na Macronove besede se je že odzval turški predsednik Recep Tayyip Erdogan in dejal, da je francoski pristop napačen. Turčija je sicer z ofenzivo proti YPG začela januarja in skupino 19. marca pregnala iz severnega sirskega mesta Afrin. Erdogan je tudi že napovedal širitev ofenzive na druga kurdska območja v Siriji.

Evropska državljanska pobuda Minority SafePack je uspela. Več kot milijon državljanov EU je podprlo pobudo, katere cilj je z različnimi ukrepi izboljšati položaj manjšin. Ti ukrepi med drugim vključujejo sprejetje evropskih smernic za zaščito in promocijo kulturne in jezikovne raznolikosti, financiranje programov manjših jezikovnih skupin ter ustanovitev centra za jezikovno raznolikost. Pobudnikom je dovolj podpisov uspelo zbrati skoraj en teden pred iztekom roka. Za uspeh pobude je treba zbrati milijon podpisov evropskih državljanov, ki imajo volilno pravico za volitve v Evropski parlament. Ti državljani morajo prihajati iz vsaj sedmih različnih držav EU, v katerih mora biti presežen vnaprej določen kvorum. Po doseženem številu podpisov se pobudo preda Evropski komisiji, ki se po preučitvi pobude lahko odloči, da začne zakonodajni postopek za sprejetje predlaganih ukrepov. Evropsko državljansko pobudo je leta 2012 uvedla Lizbonska pogodba, do danes so bile uspešne štiri pobude.

Diplomatsko obračunavanje med Rusijo in zahodnimi zaveznicami se nadaljuje. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da bo Rusija izgnala 60 ameriških diplomatov in zaprla ameriški konzulat v Sankt Peterburgu. Enake ukrepe je napovedal za ostale države, ki so se v podporo Združenemu kraljestvu odločile za izgon ruskih diplomatov. Slovenija se za izgon, kot smo že poročali, ni odločila, je pa na posvet poklicala slovenskega veleposlanika v Moskvi, Primoža Šeliga. Rusko veleposlaništvo v Ljubljani je v odzivu na to potezo Ministrstva za zunanje zadeve izrazilo obžalovanje zaradi sprejetja vsakršnih ukrepov, ki vodijo stran od konstruktivnega razvoja meddržavnih odnosov in tako škodujejo vsem v mednarodni skupnosti.

Izgoni potekajo tudi na Kosovu. Kosovski premier Ramush Haradinaj je odstavil notranjega ministra Flamurja Sefaja in direktorja kosovske obveščevalne službe Dritona Gashija. Razlog za to odločitev je četrtkovo prijetje in tajni izgon šestih pripadnikov gibanja turškega klerika Fethullaha Güllena. Haradinaj je sporočil, da so se aretacije in izgon zgodili brez soglasja predsednika kosovske vlade in da je šlo za bilateralno operacijo obveščevalnih služb Turčije in Kosova. Opozicijska stranka Samoopredelitev ocenjuje, da pomeni izgon kršitev človekovih pravic in evropskih konvencij. V parlamentu so opozicijski poslanci tudi zahtevali predčasne volitve, saj menijo, da incident jasno kaže pomanjkanje nadzora predsednika vlade nad državnimi institucijami. Izgnani so bili učitelji na izobraževalni ustanovi Mehmet Akif, ki je povezana z Gullenovim gibanjem in ima na Kosovu vrtce ter osnovne in srednje šole. Turške oblasti si aktivno prizadevajo za zaprtje šol in izgone privržencev gibanja, ki ga dojemajo kot terorističnega. Razlog za to je poskus državnega udara leta 2016, ki ga Turčija pripisuje prav Gullenu. Na Kosovu sicer še vedno odmeva tudi aretacija vidnega člana srbske vlade in prepoved vstopa nekaterim članom srbske vlade.

Državni svet je dobil še zadnjega manjkajočega svetnika. Elektorji so na včerajšnjem volilnem zboru izvolili Janoša Kerna, direktorja ustanove Imago Sloveniae. Kern bo v državnem svetu predstavljal področje kulture in športa. Na volilnem zboru, ki se ga je udeležilo 32 od 45 elektorjev, je dobil 26 glasov. Državni svet bo njegov mandat potrdil na aprilski seji. Drugi dom slovenskega parlamenta je bil sicer konstituiran že 21. decembra, vendar se je pri volitvah predstavnika kulture in športa zapletlo zaradi določanja števila glasov v posameznih kulturnih in športnih društvih.

Republika Slovenija je leto 2017 zaključila z minimalnim javnofinančnim presežkom. Zaradi 6,5-odstotne rasti prihodkov in le 1,9-odstotne rasti izdatkov je presežek znašal 13 milijonov evrov, kar predstavlja 0,03 odstotka bruto domačega proizvoda. Slovenija je javni primankljaj, ki je leta 2013 znašal kar 15 odstotkov, torej postopoma zniževala. Dolg države se v zadnjih letih v absolutnem znesku povečuje, je pa zaradi nominalne rasti BDP v odstotkih nižji. Več pojasni Nina Stražišar iz Statističnega urada Republike Slovenije.

Izjava

Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman kljub tej dobri novici opozarja, da nas uspeh uravnoteženja javnih financ ne sme zaslepiti. Dodala je še, da je treba javne finance še naprej upravljati odgovorno. Porabe viška proračunskih sredstev za uravnoteženje plač v javnem sektorju tako očitno ni na vidiku.