Turški predsednik Reccep Tayip Erdogan je podpisal predlog ustavnih sprememb ter s tem začrtal proces transformacije turške politične ureditve v predsedniški sistem. V novi ureditvi, ki bo Erdoganu podelila številne nove pristojnosti, med drugim tudi imenovanje in odstavljanje ministrov, se ukinja mesto predsednika vlade ter namesto njega uvaja funkcijo podpredsednika oz. podpredsednikov, Erdogan pa bi lahko svoj mandat podaljšal do leta 2029. Državljani Turčije bodo o spremembah glasovali na referendumu 16. aprila, opozicijske skupine pa so že napovedale izpodbijanje predloga na ustavnem sodišču.

Pritiskom pozivov k odstopu pa je podlegel romunski minister za pravosodje Florin Iordache. Ta velja za enega izmed pobudnikov sporne spremembe zakonodaje, ki je dekriminalizirala določen segment korupcijskih prekrškov, s čimer bi zaporna kazen grozila le v primeru, če bi nastala škoda znašala več kot 44 tisoč evrov. Po množičnih protestih, ki so po številu udeležencev največji od padca režima Nikolaja Ceausescuja, je pred Iordachejevim odstopom sledil tudi odstop ministra za trgovino Florina Jianuja. V prejšnjem tednu pa je vlada umaknila spremembo zakonodaje. Več o trenutnem dogajanju v Romuniji sledi v današnjem Kultivatorju ob 17.00.

Madžarski pa se v bodoče obeta velika poraba ladijskih kontejnerjev. Vlada je v primeru razglašenega izrednega stanja  napovedala namestitev migrantov in prosilcev za azil v mejna taborišča, ki bodo zgrajena iz ladijskih kontejnerjev. Trenutno je na Madžarskem razglašeno izredno stanje, ki naj bi od zadnjega podaljšanja septembra lani trajalo do 8. marca. Poleg sveže prispelih migrantov bodo v nova taborišča premeščeni tudi tisti prosilci za azil, ki že prebivajo v trenutno obstoječih objektih. V omenjenih kontejnerjih bo lahko nameščenih med 200 in 300 oseb. Prosilcem za azil, ki bodo nameščeni v novih mejnih taboriščih, bo onemogočeno zapuščanje taborišča, k sodnem procesu pa bodo pristopali kar iz taborišča preko telekomunikacijske opreme.

Madžarska med drugim gradi štiri vojaške baze na območju državne meje, ki bodo prav tako zgrajene iz ladijskih kontejnerjev. V njih bo nastanjenih približno 3000 vojakov z namenom zaostritve nadzora državne meje. Vodja kabineta madžarskega premierja Janos Lazar pa je med drugim izpostavil, da je Madžarska pripravljena na gradnjo druge mejne ograje na meji s Srbijo in Hrvaško.

Vojska pa se razporeja tudi na južni polobli. Brazilska vojska je namreč napovedala prihod novih vojaških enot, oklepnih vozil in vojaškega letalstva v jugovzhodno zvezno državo Espirito Santo, kjer trenutno mineva teden dni od začetka policijske stavke. Odsotnost stavkajoče policije je v državi sprožila val nasilja, ki je v zadnjem tednu terjal sto smrtnih žrtev, medtem ko so bile v mesecu januarju umorjene le štiri osebe. Z začetkom stavke, s katero policisti opozarjajo na prenizke plače in slabe delovne pogoje, je bilo v državo poslanih 1300 dodatnih vojakov. Včeraj pa je državni guverner Cesar Colnago napovedal prihod dodatnih vojaških enot. Trenutna stavka policije v Espiritu Santosu je sprožila preplah nove stavke v Riu de Janeiru, kjer je državni guverner Luis Fernando Pezao že zaprosil za potencialno intervencijo brazilske vojske.   

Na drugi strani Atlantika, v južnoafriškem parlamentu se je razvnel pretep med poslanci in varnostniki, potem ko so predstavniki druge največje opozicijske stranke Borcev za ekonomsko svobodo pod vodstvom Juliusa Maleme s prekinitvami ovirali nagovor predsednika Jacoba Zume ter ga obtožili korupcije. Ko so glasne poslance odstranili iz prostorov parlamenta, so sejo protestno zapustili tudi poslanci največje opozicijske stranke Demokratično zavezništvo. Napetostim poleg obtožb korupcije botruje tudi nedavno vladno oznanilo, da bo policiji pri varovanju parlamentarne slovesnosti pomagalo nekaj več kot 400 vojakov, kar so kritiki vlade označili kot protiustavno militarizacijo. Zapovrh vsega je bila občutljiva že sama tema Zumovega nagovora, in sicer zemljiška reforma južnoafriške ekonomije, ki je dvajset let po koncu apartheida še vedno večinsko v belski lasti. Odsotnost politik, ki bi odpravljale neenakosti na tem področju, je namreč eden glavnih očitkov vladi s strani Borcev za ekonomsko svobodo.  

Kenijsko višje sodišče je po obravnavi tožb s strani dveh organizacij za človekove pravice izdalo prepoved zaprtja begunskega taborišča Dadaab, največjega tovrstnega taborišča na svetu. Kenijska vlada je slednjega nameravala zapreti že novembra lani, a je na pobudo komisariata Združenih narodov za begunce zaprtje preložila za pol leta. Vlada je svojo namero utemeljila s tem, da taborišče služi kot prostor rekrutiranja za somalijsko islamistično skupino Al Šabab, ki organizira napade v Somaliji in Keniji. V Dadaabu, ki je svoja vrata odprl leta 1991, trenutno prebiva okoli 350.000 beguncev, pri čemer večino predstavljajo somalijski begunci.

Koalicija na avstrijskem Koroškem je uskladila predhodna nestrinjanja glede besedila v novi koroški deželni ustavi, ki določa enakovredno obravnavo avstrijskih in slovenskih deželanov. Temu je nasprotovala konzervativna Ljudska stranka, v novi verziji pa bo poleg priznavanja enakovrednega položaja slovenske manjšine izpostavljena tudi skrb za jezikovno in kulturno raznolikost Avstrije. S trenutno rešitvijo se strinja tudi Ljudska stranka, saj naj bi bili z njim odpravljeni strahovi glede domnevne preferenčne obravnave slovenske manjšine.

Danes je v Ljubljani potekala seja Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, kjer so med drugim obravnavali načrt za uvedbo poskusa uvajanja vajeniške oblike srednjega poklicnega izobraževanja. Več pove direktor Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Branko Kumer:

Izjava

Off sta pripravila vajenec Natan in Žiga.