Venezuelci žalujejo ob smrti predsednika Huga Chaveza. Tridnevno žalovanje so ob najtesnejši zaveznici Venezuele, Kubi, razglasili tudi v Ekvadorju in Argentini, številni državniki pa so napovedali prihod v Venezuelo, da izkažejo zadnjo čast tako imenovanemu nosilcu protiimperialistične levice v Latinski Ameriki. Chavez je umrl v torek po boju z rakom. Socialistični – ne v pristnem pomenu - predsednik Bolivije Evo Morales, ki se je pri političnih prioritetah in slogu vodenja zgledoval pri Chavezu, je izrazil skrušenost ob smrti prijatelja in napovedal skorajšnji odhod v Venezuelo. Podpredsednik Argentine Amado Boudou pa je na Twitterju zapisal, da žaluje vsa Latinska Amerika. Tudi predsednica Argentine Cristina Kirchner bo odpotovala v Caracas na pogreb. Datum volitev za predsedniško mesto bo začasna oblast sicer razpisala v roku tridesetih dni.

Albanski zunanji minister Edmund Panariti medtem izraža razočaranje nad odnosi z bratskim Kosovom, s katerim tke vse tesnejše vezi, a slednja, kot pravi, pravila izigrava v korist komercialnih interesov. Cilj ekonomskega protokola, ki naj bi ga državi podpisali prihodnji teden, je, pravi Panariti, „ustvariti skupni trg za prosti pretok dobrin in ne uvedba umetnih barier.“ Kosovo je s tržnih polic namreč umaknilo mleko albanskega porekla, saj naj bi vsebovalo preveč aflatoksina. Uradna Tirana navedbe zanika, priznava, da presega meje, ki pritičejo Evropski uniji, a ne mer, ki so jih postavile cenjene Združene države Amerike in Kanade.

Kenija bo štetje glasov z nedavnih predsedniških volitev opravila na stari dobri ročni način, po tem ko je centrala lokalnim volilnim komisijam ukazala, da volilne lističe fizično prenesejo v Nairobi, saj je sodobni elektronski sistem, vsled tehničnih napak in pomanjkljivosti, zatajil. Rezultati volitev se sicer obljubljajo že danes. Po včerajšnjih delno preštetih glasovih je 53 odstotkov glasov osvojil zdajšnji podpredsednik vlade in obtoženec spodbujanja nasilja po prejšnjih predsedniških volitvah, Uhuru Kenyatta, sledi premier Raila Odinga z 42 odstotki, medtem ko ostali kandidati z manj kot odstotkom dobljenih glasov niso omembe vredni. Omeniti pa gre, da glasovi iz predelov, naklonjenih Odingi, še niso prispeli. Izginilo naj bi tudi večje število glasov.

V okviru enotedenske turneje po Evropi se na obisku v Belgiji mudi izraelski predsednik Šimon Peres, ki se bo srečal s predsednikom evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom, predsednikom evropskega sveta Hermanom van Rompuyem ter generalnim sekretarjem zveze NATO Andersom Foghom Rasmussenom. Peres se bo srečal tudi s predstavniki organizacije OECD. Izraelski predsednik se je že sestal z rektorjem bruseljske univerze, prav tako pa bo imel v roku enega tedna govor na plenarnem zasedanju evropskega parlamenta v Strasbourgu. Evroposlancem bo predvidoma predstavil tako imenovani bližnjevzhodni mirovni proces in pogajanja z Iranom, zagovarjal pa bo tudi uvrstitev libanonskega gibanja Hezbolah na evropski seznam terorističnih organizacij. Kot odziv na Peresov obisk pa se je v Bruslju zbralo približno 100 protestnikov, ki so izražali nasprotovanje podpori Zahoda izraelskemu nasilju nad palestinskim narodom in nadgradnji gospodarskega sodelovanja med unijo in Izraelom. Na protestu smo bili tudi ekipa Radia Študent, ki smo govorili z enim od aktivistov, Yurijem De Belderjem.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Delavci propadlih podjetij v Črni Gori so po letu dni ponovno protestirali in s tem izpostavili svojo težko socialno-ekonomsko situacijo. Tako so se pet minut pred dvanajsto zbrali pred zgradbama tožilstva in delovnega sodišča v Belem polju. Gre za severni del teritorija Črne Gore, delavci pa opozarjajo na to, da je severni del države gospodarsko precej zapostavljen, saj so investicije usmerjene na centralni in južni del Črne Gore. Zaradi tega tudi demografski trendi kažejo premike s severa na jug. Ekonomska analitičarka Ana Nives Radović je dejala, da se je tekom privatizacije zanemarjalo industrijski sektor, medtem ko se je preveč stavilo na storitveni sektor. To je po njenem mnenju tudi eden od razlogov za slab položaj industrije v državi.

Kako si vlada predstavlja spodbujanje gospodarstva, povrh pa še prehajanje v družbo z nizko-ogljično tehnologijo? Slabo. Tako vsaj trdi Združenje slovenske fotovoltaične industrije, krajše GIZ. O problemu, s katerim se soočajo, in tožbi proti Vladi Republike Slovenije govori sekretar združenja Matej Guštin:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Združenje v tožbi trdi, da je vlada delovala tako protizakonito kot tudi protiustavno. Zakaj?

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Off sta pripravila Urh in Janković.