Začenjamo s tragedijo v ameriškem mestu Cleveland, kjer je policija ubila dvanajstletnega dečka, ki se je po igrišču sprehajal z repliko pištole. Tamar Rice je bil dvakrat ustreljen po tem, ko je na zahtevo policistov dvignil roke - v eni je držal pištolo za airsoft. Klicatelj policije je to že ob pozivu opozoril, da gre verjetno za igračo. Preiskava dogodka poteka, predstavnica lokalnih oblasti Alicia Reece pa se je ob pozivih ljudi k nadzoru nad poostrovanjem zakonodaje nad lažnim orožjem že odzvala z zahtevo, da bi tovrstne predmete v državi Ohio živo obarvali. Replike morajo imeti v marsikateri zvezni državi namreč oranžen konec cevi, ki morebitne mimoidoče in predvsem policiste opominja na odsotnost nevarnosti. Morda večji problem stoji v spolzkih prstih policistov - ti se namreč zadnje čase pogosto polaščajo streljanja kot edine metode v razreševanju problemov.

Iraške vladne sile so ob pomoči oboroženih šiitskih skupin in kurdskih pešmerg izpod rok besneče Islamske države izmaknile dve mesti v vzhodni provinci Dijala. Na jugu je pod nadzor državnih sil ob pomoči šiitski skupin ponovno padlo mesto Sa'adija, na severu pa so pešmerge osvojile mesto Jawlala. Mesti sta se od marša islamistov v juniju koristili za izvajanje nadzora nad teritorijem. V bojih je umrlo 79 pripadnikov islamske države, 19  iraških vojakov ter pripadnikov šiitskih milic ter deset pešmerg. Gre za eno večjih ofenzivnih operacij državnih sil po omenjenem maršu islamistov.

Priča smo zadnjim izdihljajem pogovorov med Iranom in skupino držav pet plus ena glede trajnega sporazuma o Iranskem jedrskem programu, ki potekajo na Dunaju. Ta bi nadomestil začasnega, ki je bil sprejet lani v Ženevi. Med državami Veliko Britanijo, Združenimi državami Amerike, Rusijo, Kitajsko, Francijo ter Nemčijo na eni strani ter Iranom na drugi vlada status quo. Iran namreč nasprotuje zahtevam po zmanjšanju bogatenja urana, ki naj bi mu po mnenju šesterice omogočilo kreacijo jedrskega orožja. Prav tako nasprotuje predlogu, po katerem naj bi v primeru sporazuma delovanje ekonomskih sankcij prenehalo postopoma in ne takoj.

Spor, ki traja že dvanajst let, bo tako trajal vsaj še nekaj časa, kar je razvidno iz podatka, da naj bi danes sprejeli odločitev o podaljšanju pogovorov, ki bi se sicer morali končati ob polnoči. V Iranu se je v luči opisanega dogajanja pred jedrsko elektrarno v Teheranu zbralo tristo protestnikov, ki zahtevajo, da se bližnjevzhodna država ne podredi grožnjam njenih velikih sovražnikov - ZDA in Izraelu.

Somalijska teroristična organizacija Al Šabab zanika trditve, da naj bi kenijske sile ubile sto njenih pripadnikov, odgovornih za sobotni pokol 28 potnikov avtobusa v bližini mesta Mandera. Po besedah namestnika predsednika Williama Rute naj bi kenijske sile izvedle dve čezmejni operaciji in v razdejanih skrivališčih skrajnežev za seboj pustile že omenjeno število mrličev. Uničile naj bi tudi štiri vozila, oborožena s protiletalskim orožjem. Po besedah vodje mudžahedinov Abdija Azizja Abuja Mus’aba naj napadov sploh ne bi bilo. Šlo naj bi zgolj za prikrivanje tega, kako nesposobna je dejansko država.

Izrael kot ponavadi oponaša fašiste. Vlada je potrdila predlog, po katerem naj bi Izrael uradno postal judovska država oziroma domovina Judov. Predlog, ki ga je potrdilo štirinajst od dvajsetih ministrov, bo zdaj romal v parlamentarno obravnavo. Prva od njih bo potekala v sredo. Duce Benjamin Natenjahu sicer pravi, da nacionalistična, judovska država Izrael nudi pravice vsem svojim prebivalcem. No, razen Arabcem, ki jih sistematično zatira.

Predlagani predlog predvideva tudi, da se vsem tistim Arabcem, ki bi sodelovali v kakršnihkoli nemirih, odvzame državljanske pravice. Še več, po njegovih besedah, ki zvenijo skrajno teoretske, naj bi omenjeni ukrep služil kot komplementarna inštitucija rušenja domov družin arabskih napadalcev. Za pritožbe Human rights watch, ki je tovrstna ravnanja opredelila kot vojni zločin, mu je kot ponavadi vseeno. Jahve znake svoje prihodnje jeze nakazuje tudi Francozom. Morebitna potrditev suverenosti Palestine je po njegovih besedah velik greh. Kakor da Francija ne bi imela početi nič boljšega, kot da se ukvarja z apartheidom, ki ga forsira izraelska vlada.

Končano je iskanje razbitin malezijskega potniškega letala, ki je julija strmoglavilo v Ukrajini. Nizozemski strokovnjaki so razbitine z vlakom odpeljali proti Harkovu. Od tam jih bodo poslali na Nizozemsko, kjer posebna komisija preučuje vzroke za padec letala.

Novice s tujega zaključujemo na Kosovu. Priština se je izrekla, da bodo gverilci, ki so se proti Srbiji borili v okvirih Kosovske osvobodilne vojske, od januarja naprej prejemali veteranske pokojnine, ki bodo znašale 170 evrov za starejše od 35 let in 130 za mlajše. Za veterane se je opredelilo 65 tisoč ljudi. Od tega je bilo doslej potrjenih samo 16 tisoč.

Na Brdu pri Kranju danes poteka tradicionalni dobrodelni bazar, ki ga organizirata Center Korak za osebe po pridobljeni možganski poškodbi in društvo En korak. O pomenu Prepletenega bazarja, kot je imenovan današnji dogodek, nam več pove direktorica centra Mateja Korošec.

Izjava je dostopna na posnetku.

Pove nam še nekaj o rehabilitacijskih praksah, s katerimi brišejo mejo med družbo in ljudmi, ki so iz nje zaradi pridobljene poškodbe na možganih pogosto izključeni.

Izjava je dostopna na posnetku.

Za konec poslušajmo še njeno izjavo, v kateri pove, kako bodo porabljena sredstva, pridobljena na današnjem dobrodelnem bazarju.

Izjava je dostopna na posnetku.

OFF je pripravil Matija Jan.