OFF Jamesa Folya

OFF Jamesa Folya

Aktualno-politična novica
20. 8. 2014 - 17.43
 / OFF

Včeraj so še pred predvideno uro končanja prekinitive ognja po Gazi ponovno padale izraelske bombe. Nasilje je ponovno vzniknilo, po tem, ko so iz Gaze v Izrael priletele tri rakete, ki sicer niso povzročile žrtev ali gmotne škode. Izrael je takoj po tem iz pogajanj v Kairu odpoklical svoje predstavnike, prekinil enodnevno podaljšanje nenapadanja sprejeto v ponedeljek in začel z novim bombandiranjem, ki je do zdaj povzročilo deset novih žrtev na palestinski strani.

Nasilje se nadaljuje tudi v Iraku. Iraška vladna vojska je po preusmeritvi pozornosti Islamske države zaradi kurdskega zavzetja Mosulskega jezu začela napad na rojstno mesto Sadama Huseina Tikrit. Napad, ki z juga in jugozahoda sicer poteka počasi zaradi nastavljenih min in ostrostrelcev Islamske države. Trije poskusi ponovnega zavzetja mesta, ki ga islamistični skrajneži obvladujejo od 11 junija so do zdaj spodleteli. Omenjena politična tvorba ob tem nadaljuje svoj vsakdan. Kot spremembo lahko sicer zaznamo, da zdaj namesto iraških krivovercev reže glave novinarjem Združenih držav Amerike. Žalostna usoda je doletela Jamesa Foleya, ki je bil v Siriji pogrešan že od leta 2012. Mudžahedini so s tem želeli sporočiti, da nad ameriškim posredovanjem niso pretirano navdušeni. Sporočili so, da imajo zajetega še novinarja z imenom Steven Sotloff in namignili, da bo v primeru nadaljevanja zdajšnje ameriške politike sledil svojemu kolegu.

V opisanem ozračju so Združeni narodi danes začeli s humanitarno pomočjo pol milijonu Iračanov, ki so pobegnili pred stampedom Islamske države. V okviru pošiljke se za begunce med drugim nahaja 3000 šotorov in 200 000 plastičnih pregrinjal. Humanitarna akcija bo potekala tako po kopnem, kot po vodi in zraku. Akcija se bo začela, ko bodo prek letal tekom naslednjih dni iz Jordanije dostavljali pomoč, v naslednji dneh pa bo ta po kopnem in morju prispela iz območja Turčije in Irana.

Premiki se dogajajo tudi na naslednjem velikem kriznem žarišču - v Ukrajini. V Lugansku že potekajo srditi ulični boji med proruskimi uporniki in vladnimi silami, ki se vedno bolj prevešajo v korist drugih. V Donecku se ob vedno silovitejšem bombandiranju in ožanju razdalje, ki upornike ločuje od ukrajinske vojske formira humanitarna kriza, ki smo jo v zadnjih tednih lahko spremljali v Lugansku. Zadnja izguba, če damo za trenutek na stran obsojanja vredno ginevanje človeških življenj, je oskrba z vodo. Električno postajo, ki upravlja s filtriranjem je namreč zadela bomba.

Seveda vemo, da tudi ukrajinska situacija presega bojevanje v ožjem materialnem pomenu. Močni boji, sublimirani v pogajanja se krešejo tudi v diplomatski sferi. Dosedanja pogajanja niso prinesla razrešitve krize. To lahko rečemo tudi za zadnja, ki so v nedeljo potekala v Berlinu. Udeleženi so bili predstavniki Rusije, Ukrajine, Nemčija ter Francije. Nemška kancelrka Angela Merkel je v tem kontekstu napovedala sobotni sestanek z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom in premierjem Arsenijem Jacenjukom v Kijevu. To pa ni edina napoved. 26. avgusta se bo ruski predsednik Vladimir Putin v Minsku v Belorusiji srečal s predstavniki carinske unije, ki poleg Rusije vključuje Belorusijo in Kazahstan. Na srečanju bo prisoten tudi ukrajinski predsednik Porošenko, ki se utegne sestati z ruskim predsednikom Putinom.

V ZDA, katere kremplje smo danes omenili v večih novicah, se protestiranje zaradi strelnega obvladovanja neoboroženih pripadnikov manjšin nadaljuje. Dogodek je enkrat za spremembo minili mirno. Protestniki so se tokrat nadihali zmesi svežega zraka in avtomobilskih izpustov medtem, ko je policija ob strani stalno ždela v pripravljenosti, da jim pljuča napolni s solzilcem. Kar je čudno, ob dejstvu, da je policija v torek s streli pokosila temnopoltega triindvajsetletnika, ki potem, ko je v bližnji trgovini ukradel dva energijska napitka in ob posredovanju policije in izpustil noža, ki ga je držal v roki. Udeleženci so podali zahtevo, da se iz protesta izljuči okrožnega tožilca, ki še ni aretiral nevrotičnega policista odgovornega za smrt Mika Browna. V mesto je med drugim prispel pravosodni minister Eric Hooler, ki se bo seznanil s preiskavo, ki jo o primeru izvaja 40 agentov FBI.

Evropska komisija v naslednjih dvajsetih dneh zahteva bankrot Elana. To argumentira s tem, da le tako lahko steče proces, ki bi povrnil deset milijonov evrov nedovoljene pomoči, ki jih je Slovenija podjetju darovala septembra 2012. V primeru bankrota sredstev ne bi pridobila država temveč Kapitalska družba in Triglav naložbe. Predstavniki podjetja so se dolga poskušali rešiti na način privatizacije, ki bi Elan potisnila v roke zasebnemu lastniku. Odločitev Evropske komisije je to onemogočila. Pojavljajo se špekulacije, da je pri njeni odločitvi lobirala avstrijsko-švicarska družba Cameva, ki je želela Elan prevzeti po nižji ceni.

Civilna iniciativa za podporo delavcem Lendavske Nafte je za danes popoldne napovedla nov protest v podporo stavkajočim v podjetu Nafta Petrcohem. Zaposleni nadaljujejo z negodovanjem, ki ga je povzročilo neplačevanje plač od junija naprej, odsotnost regresa ter plačila prispevkov za maj. Od podjetja zahtevajo poplačilo dolgov in ponovni zagon proizvodnje. Medtem od Slovenskega državnega holdinga želijo denar za reševanje družbe.

Zavod k6/4, neprofitni kulturni zavod, še najbolj znan po galeriji Kapelica in Klubu k4, sicer del družine ŠOU v Ljubljanji, je ustanovil Zavod Štirka. Kakšni so bili razlogi za ustanovitev novega zadnjega nam pove direktor zavoda k6/4 Aleš Logar.

Izjava je dostopna na posnetku.

V izjavi je podal tudi številne zahvale.

Izjava je dostopna na posnetku.

Logar pojasni še, kakšna bo sestava sveta Zavoda štirka.

Izjava je dostopna na posnetku.

OFF je pripravil vajenec Matija

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.