Japonski premier Fumio Kišida je napovedal paket ukrepov za spopad z inflacijo, vreden 106 milijard evrov. Skupaj z državnimi posojili in financiranjem lokalnih vlad je vrednost ukrepov 136 milijard evrov. Po 25 letih deflacije se Japonska letos bori proti inflaciji, ki je januarja dosegla 4,3 odstotka in se od takrat spustila na okoli tri odstotke, odstotek več od cilja japonske centralne banke. V okviru paketa bodo zmanjšali davke na dobiček in nepremičnine ter uvedli subvencije za goriva in komunalne storitve. Revna gospodinjstva bodo prejela izredne socialne transferje, podjetja pa spodbude za dvig plač. Prejšnji teden je v povezavi s tem Kišida izjavil, da bo vlada pod geslom »gospodarstvo, gospodarstvo, gospodarstvo« pred vsem drugim dajala prednost – gospodarstvu. 

Medtem se japonska centralna banka za spopad z inflacijo pripravlja na spremembo monetarne politike zadnjih desetih let. Po njej je ključna obrestna mera znašala največ četrtino odstotka, razen zadnjih mesecev lanskega in prvih mesecev letošnjega leta, ko so jo že dvignili na pol odstotka. Guverner centralne banke Kazuo Ueda jo z začetkom naslednjega leta namerava dodatno dvigniti, na največ en odstotek. V centralni banki napovedujejo, da bodo obrestno mero najverjetneje dvignili spomladi, ko bodo znani rezultati pogajanj o plačah.

Mjanmarski uporniki so prevzeli nadzor nad strateškim mejnim prehodom Čin Šue Hao med Mjanmarom in Kitajsko. Boji v deželi Šan, kjer se nahaja mejni prehod, so se pričeli prejšnji petek. V njih je mjanmarska državna vojska po trditvah upornikov izgubila ducate vojakov. Čin Šue Hao je med pomembnejšimi mejnimi prehodi za mjanmarsko gospodarstvo, saj po njem poteka kopenska trgovina s Kitajsko. Kitajska, ki je eden glavnih zaveznikov in dobaviteljev orožja mjanmarske hunte, je pozvala k prekinitvi ognja. Uporniške skupine se od leta 2021 borijo proti vojaški hunti, ki je oblast prevzela z državnim udarom proti premierki Aung San Su Či.

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal zakon o umiku ruske ratifikacije Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov. Zakon so pred tem sprejeli v dumi. Namen poteze je izenačenje z Združenimi državami Amerike, ki pogodbe iz leta 1996 nikoli niso ratificirale, le podpisale. Vodja Komiteja za zunanje zadeve v dumi Leonid Slucki je obljubil, da se bo Rusija kljub umiku ratifikacije odločb iz sporazuma še vedno držala. Združene države so nad potezo  seveda ogorčene. Z umikom ratifikacije je edini jedrski sporazum med Združenimi državami in Rusijo, ki še velja, New Start, sklenjen leta 2010. Letošnjega februarja je Rusija suspendirala tudi sodelovanje v tem sporazumu, dokler se Združeno kraljestvo in Francija ne pridružita pogovorom o nadzoru nad jedrskim orožjem. V zadnjih šestih letih so Združene države pod vodstvom Donalda Trumpa izstopile iz dveh jedrskih sporazumov med državama. Gre za Sporazum o prepovedi jedrskih raket srednjega dosega, še iz časov hladne vojne, in Pogodbo o odprtem nebu, podpisano leta 2002.

Zaradi pomanjkanja goriva po izraelski blokadi se je zaprla Bolnišnica turško-palestinskega prijateljstva, edina onkološka bolnišnica v Gazi. Bolnišnico je leta 2017 zgradila turška vlada, leta 2021 pa je lokalno ministrstvo za zdravje vanjo preselilo vse onkološke storitve, ki so jih opravljali na območju Gaze. Pred zaprtjem so bolnišnico v ponedeljek poškodovali izraelski bombni napadi. V njej se je zaradi raka zdravilo 70 bolnikov, katerih stanje je zaradi zaprtja kritično. Turški zdravstveni minister Fahrettin Koca je že sporočil, da so pripravljeni sprejeti bolnike iz bolnišnice, kot tudi druge osebe, potrebne pomoči, če lahko dobijo dostop do njih. Po trditvah zdravstvenega ministrstva v Gazi je zaprtih že 16 od 35 bolnišnic. Pomanjkanje goriva je na rob kolapsa pripeljalo tudi humanitarne operacije v Gazi. Po poročilih Agencije Združenih narodov za palestinske begunce je dostop do goriva v Gazi prekinjen že več kot tri tedne, njihova begunska taborišča pa so polna. V njih je nagnetenih 670 tisoč ljudi, kar naj bi bilo štirikrat več od zmogljivosti. Medtem je po poročilih libanonskega kmetijskega ministrstva zaradi izraelskega bombardiranja južnega Libanona zgorelo okoli 40 tisoč oljk. Ker je oljka eden najpomembnejših libanonskih proizvodov, bo to izrazito negativno vplivalo na libanonsko gospodarstvo. Ameriški predsednik Joe Biden je prvič od začetka vojne omenil začasno prekinitev ognja z namenom evakuacije ameriških državljanov v Gazi in izpustitve Hamasovih talcev.

Po obtožbi državne tožilke iz zvezne države New York, Letitie James, bosta podjetji Uber in Lyft delavcem izplačali 307 milijonov evrov odškodnine. Gre za izvensodno poravnavo po preiskavi podjetniškega sistematičnega goljufanja njihovih voznikov. Po poravnavi bosta podjetji prisiljeni določiti minimalno urno postavko za voznike v zvezni državi in jim omogočiti plačan bolniški dopust. Vozniki izven mesta New York bodo tako prejeli minimalno urno postavko 24,4 evrov, enaka bo tudi urna postavka za bolniški dopust. Vozniki v mestu v skladu z odredbo tamkajšnje Komisije za taksije in limuzine že prejemajo minimalno postavko, a bodo zdaj imeli tudi plačan bolniški dopust v višini 16 evrov na uro. Pogoje za izplačilo odškodnine izpolnjuje 100 tisoč voznikov v zvezni državi New York, skupen znesek poravnave pa znaša manj kot odstotek letnega dobička obeh podjetij.

Po fizičnih obračunih med poslanci, ki so se odvijali med ponedeljkovo parlamentarno sejo, se je albanski parlament preselil na delo od doma. Do pretepov je prišlo zaradi zavrnitve ustanavljanja šestih preiskovalnih komisij in prepovedi sodelovanja na sejah šestim opozicijskim poslancem. Včeraj so se trenja ponovila, ko je poskušal vodja poslanske skupine opozicijske Demokratske stranke, Gazmend Bardhi, vdreti v prostor, kjer se je srečalo predsedstvo parlamenta. Zaradi tega so včerajšnjo sejo Ekonomske komisije preselili na splet, opozicijski poslanci pa so izrazili svoje nezadovoljstvo. Vladajoča Socialistična stranka je zaradi obračunov na Komisijo za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala že vložila kazensko prijavo proti opozicijskim pretepačem.

Državni svet na izredni seji odloča o predlogu odložilnega veta na novelo zakona o delovnih razmerjih in novelo zakona o tujcih. Predlog veta na zakon o delovnih razmerjih je prišel od interesne skupine delodajalcev, v kateri menijo, da zakon ni bil sprejet v skladu s pravili socialnega dialoga. Po njihovem mnenju nekateri členi novele niso v skladu z ustavo. Predlog veta na zakon o tujcih pa je vložila skupina svetnikov s prvopodpisanim Andrejem Poglajnom iz Slovenske demokratske stranke. Predlagatelji veta menijo, da sprememba pogojev za znanje jezika otežuje integracijo tujcev, in so skeptični glede integracije tujcev iz držav izven Evropske unije.

Poslanci Nove Slovenije zaradi nakupa 13 tisoč računalnikov, ki ga izvajajo na ministrstvu za digitalno preobrazbo, zahtevajo sklic seje komisije Državnega zbora za nadzor javnih financ. Menijo namreč, da ministrstvo glede nakupa ni dovolj transparentno, in se bojijo negospodarne porabe sredstev. Državni sekretar na ministrstvu za digitalno preobrazbo Miroslav Kranjc je pojasnil, da z nakupom le uresničujejo, kar jim nalaga zakon.

Kranjc

Vir slike: Pixabay