Preiskava Združenih narodov o lanskoletnem vojaškem udejstvovanju Izraela v Gazi je izraelske oblasti uradno okrivila napada sedmih šol Združenih narodov, ki so bile med ofenzivo smatrane za zatočišča. Del obtožb je uperjen tudi proti Hamasu, ki je tri objekte Združenih narodov uporabil za shrambo in izstreljevanje raket. 207-stransko poročilo je sicer tajno, javnosti pa je dostopnih 27 strani.

Savdska Arabija je z letalskimi napadi uničila pristajalno stezo letališča v jemenski prestolnici Sanna. Razlog je bilo iransko letalo, ki je navkljub savdskim pozivom po prekinitvi leta oziroma predhodni koordinaciji želelo pristati na sedaj uničenem letališču. Iranci navajajo, da je letalo nosilo humanitarno pomoč rdečega meseca.

Na tajni seji Varnostnega sveta Združenih narodov je jemenski odposlanec opozoril na humanitarno katastrofo v državi. Obenem je izpostavil, da embargo na dobavo vojaške opreme sočasno otežuje dostop humanitarne pomoči. Savdijci namreč ne le preprečujejo dostop letalom, pred jemenskimi pristanišči na vstop čaka tudi deset ladij, polnih hrane in ostalih nujnih potrebščin. V Jemnu, najrevnejši zalivski državi s 24 milijoni prebivalcev, se 12 milijonov ljudi že sooča s pomanjkanjem hrane, 13 milijonov pa nima dostopa do pitne vode.

Iranski zunanji minister Mohammad Javad Zarif je v imenu Gibanja neuvrščenih, ki mu trenutno predseduje Iran, pred generalno skupščino Združenih narodov pozval, da se Izrael poslovi od jedrskih konic. Sočasno je izrazil željo, da se v širši regiji Bližnjega vzhoda poskuša preprečiti širjenje jedrske oborožitve.

Kurdske oborožene sile so pričele novačiti bivše pripadnike ameriške in britanske vojske za pomoč proti boju z Islamsko državo. Prijavni obrazec morebitnim kandidatom obrazloži njihove zadolžitve, obenem pa kurdska stran preveri njihovo zgodovino udejstvovanja.

Vsem neljuba nigerijska skupina Boko Haram je spremenila svoje ime, s čimer želi izraziti tesnejšo vez z Islamsko državo. Po novem se bo klicala Zahodnoafriška provinca Islamske države. Medtem je nigerijska vojska sprožila ofenzivo proti sveže preimenovanim islamistom, med katero je rešila 200 deklic in 93 žensk. Na žalost facebook aktivistov med rešenimi ni bilo nobene izmed 219 deklic, ugrabljenih lani v vasi Chibok, bolje poznanih po “bring back our girls” kampanji.

V bližini ukrajinskega mesta Pripjat, bolje poznanega po černobilski elektrarni, se širi gozdni požar. Kijevska oblast je že mobilizirala nacionalno gardo, da požar ustavi, preden bi prišel v kritično bližino reaktorja. Evropska unija je obljubila dodatnih 70 milijonov evrov pomoči za čiščenje lokacije. Trenutno se zraven počenega četrtega reaktorja gradi 1.5 milijarde evrov vreden sarkofag - največja premična konstukcija v zgodovini. Po končanju se ga bo premaknilo nad elektrarno, s čimer naj bi se problem zaprl za nadaljnjih 100 let.

Finska se zgleduje po svoji švedski sosedi, saj v morju pred svojo obalo išče neidentificirano tujo podmornico. Seveda se neuradno ugiba, da naj bi bil tujek ruskega izvora. Iskalna akcija se odvija tik po zamenjavi oblasti, kjer je zmagala stranka, ki zagovarja ohranitev finske vojaške nevtralnosti in normalizacijo odnosov z medvedjim sosedom.

Študija danskih raziskovalcev podpira vzročnost med spontanimi splavi in kemikalijami, najdenimi v embalažah prehrambenih izdelkov - verjetnost za splav naj bi se povečala za 16-krat. Izmed 392 udeleženk študije jih je 56 doživelo spontan splav, vse med njimi pa so imele povišan nivo substance, ki moti človeški endokrinski sistem, najde pa se jo lahko v škatlah za pico in druge dobrote.

Le nekaj minut po izstrelitvi je bil izgubljen stik z rusko raketo, ki je nosila zaloge na mednarodno vesoljsko postajo ISS. Trenutno pluje brez kontrole v nižji orbiti Zemlje, ruski in ameriški strokovnjaki pa poskušajo vzpostaviti kontrolo.

Ruski predsednik spodnjega doma Dume Sergej Narjškin je  izrazil željo po pričetku pogovorov o poglobitvi vezi med Rusko federacijo in Evropsko unijo. Po njegovem mnenju se ne sme izključiti niti dolgoročne nadnacionalne povezave obeh entitet.

Pustimo ob strani rusko trollanje, saj je evropska anketa o zaslugah za zmago nad nacizmom pokazala, z ruskega stališča, neljubo stanje. Med 3000-imi vprašanimi iz Francije, Nemčije in Velike Britanije je 43 odstotkov zasluge za zmago pripisalo zahodnim zaveznikom, predvsem Američanom, medtem ko je le 9 odstotkov Francozov in 13 odstotkov Nemcev levji delež namenilo sovjetski rdeči armadi. V prid slednje govorijo tudi statistike - Sovjeti so premagali večji del nemške vojske, saj je bilo na vzhodu v poslednjih letih vojne nastanjenih več kot 5 milijonov vojakov tretjega rajha. Prav tako se je obseg vzhodne fronte gibal med 4 in 6 tisoč kilometri, kar je šestkratnik seštevka severnoafriške, italijanske in zahodne fronte po izkrcanju v Normandiji.

Indonezijski strelski vod je usmrtil sedem zapornikov, obtoženih preprodaje drog, med njimi štiri Nigerijce, dva Avstralca in Brazilca. Avstralija je v znak protesta odpoklicala ambasadorja, Brazilija je to storila že januarja, po usmrtitvi drugega državljana.

Več državnih organov, med njimi vlada, urad predsednika republike, Državni zbor, ministrstvo za finance, kakor tudi ljubljanska in koprska občinska uprava, je prejelo sumljive pošiljke, v katerih je bila zrnata snov oziroma prah. Pošiljke so izročili policiji, prostori državnih organov pa niso bili evakuirani.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič in predsednik Zveze samostojnih sindikatov Hrvaške Mladen Novosel sta na vsakoletnem srečanju ob prazniku dela pred mejnim prehodom Obrežje podpisala skupno izjavo o davčni pravičnosti. Sočasno sta vladajoče obeh držav pozvala k okrepljenemu boju proti davčnim utajam. Po besedah Semoliča želijo sindikalisti s skupno izjavo opozoriti, da Evropska unija zaradi davčnih utaj, goljufij in izogibanja plačilu davkov vsako leto izgubi približno tisoč milijard evrov.

Kot je povedal Pavle Vrhovec, generalni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je eden izmed predlogov uvedba davka na finančne transakcije. Sicer je bil predlog podan že pred nekaj leti, vendar ga je podrplo le 12 izmed 28 članic Evropske unije. Od njega je odstopila tudi vlada Alenke Bratušek, četudi bi Slovenija na račun davka dala v evropski proračun 300 milijonov evrov manj. Naslednji zahtevek je uskladitev davka na dobiček pravnih oseb, saj je Slovenija z 17% na drugem mestu lestvice najnižjih davkov. Sindikalni predlog govori o enotnem 25-odstotnem davku. Zadnja izmed pobud je prepoved bankam, da imajo hčerinska podjetja v davčnih oazah, oziroma da v primeru, ko jih imajo, izgubijo bančno licenco na evropskih tleh.