Kitajsko višje sodišče je zavrnilo pritožbo nekdanjega visokega politika Boja Xilaija, ki je bil septembra obsojen na dosmrtno zaporno kazen zaradi korupcije in zlorabe oblasti. Sodišče je tako odločilo, da se potrdi prvotno sodbo. V skladu s kitajsko zakonodajo se Bo na razsodbo ne more več pritožiti. Sojenje Boju se je začelo konec avgusta, nekdaj vplivni politik pa je med procesom vse obtožbe zanikal.

Škandal v zvezi z Bojem je sicer izbruhnil februarja lani, ko je njegova desna roka, mestni policijski načelnik Wang Lijun prebegnil na ameriški konzulat v Čengduju. Tam naj bi razkril, da sta policija in Bo poskušala prikriti umor britanskega poslovneža Niela Heywooda, katerega truplo so našli v hotelu v Čongkingu novembra 2011. Takrat so kot vzrok smrti navedli zastrupitev z alkoholom, po Wangovem razkritju na ameriškem konzulatu pa se je izkazalo, da je bil zastrupljen. Za njegovo smrt so obsodili Bojevo soprogo, Gu Kailai.

Na Madagaskarju potekajo prve volitve po državnem udaru izpred štirih let, po tem, ko so bile to leto prestavljene že trikrat. Skoraj 8 milijonov volilnih upravičencev sicer izbira novega predsednika izmed 33 kandidatov. Nekaterim glavnim političnim igralcem v državi so pristojne oblasti prepovedale kandidaturo, da njihovo dolgoletno politično rivalstvo ne bi ogrozilo legitimnosti volitev. Med njimi sta tudi Andry Rajoelina, ki je pred štirimi leti izvedel udar, ter Marc Ravalomanana, ki ga je Rajoelina takrat vrgel z oblasti. Madagaskar se sicer sooča z ekstremno revščino, saj po podatkih Svetovne banke kar 92 odstotkov prebivalcev živi na manj kot dveh dolarjih dnevno.

Evropski voditelji so se na zasedanju Evropskega sveta strinjali, da je prisluškovanje zloglasne ameriške agencije za nacionalno varnost – NSA oslabilo zaupanje med velesilama. Javno zgražanje evropskih voditeljev prihaja sicer šele po tem, ko je ameriški časnik Guardian dal v javnost informacije, da je NSA prisluškovala komunikacijam 35 svetovnih voditeljev že v letu 2006, med njimi tudi nemški kanclerki Angeli Merkel. Ob tem naj bi NSA od visokih ameriških funkcionarjev dobivala kontakte njihovih mednarodnih kolegov. Po koncu prvega dneva zasedanja Evropskega sveta je predsednik sveta Herman Van Rompuy dejal, da želita Francija in Nemčija še letos z dvostranskimi pogovori z Združenimi državami rešiti problem ameriških tajnih služb in prisluškovanja. Ogorčenost Merklove so sicer delili tudi drugi evropski voditelji, med njimi švedski premier Fredrik Reinfeldt, danski premier Mark Rutte in italijanski premier Enrico Letta.

Pred italijansko obalo v Sredozemskem morju so v noči na danes na več plovilih odkrili več kot 800 beguncev iz Afrike. Patruljni čoln italijanske obalne straže je 100 milj jugovzhodno od Lampeduse prestregel 95 beguncev iz Eritreje, dve vojaški ladji italijanske mornarice sta sprejeli 400 beguncev, dva hitra čolna italijanske obalne straže pa sta pred Lampeduso na krov sprejela še 250 beguncev. Še 80 beguncev je medtem z morja rešila posadka neke tovorne ladje, saj je čoln, na katerem so bili begunci, zašel v težave 110 milj južno od Lampeduse. Nekatere od rešenih beguncev so prepeljali na Lampeduso, ostale pa bodo namestili v drugih italijanskih krajih. V Italiji je sicer nezakonit vstop v državo kaznivo dejanje, ki mu sledi takojšnji izgon iz države, prav tako so denarno kaznovani ribiči, ki pomagajo nezakonitim priseljencem, in podjetniki, ki jih zaposlijo.

Rektorska konferenca je ugotovila, da bo obremenitev iz naslova predlaganega davka na nepremičnine za univerze znašala 5,7 milijona evrov, če bo država obdavčila celotno vrednost univerzitetnih nepremičnin. Rektorji se strinjajo, da univerze takšnega bremena ne bodo prenesle. Kot je danes sporočil rektor Univerze v Mariboru in predsednik rektorske konference Danijel Rebolj, predlagajo, da se zakonske spremembe dogajajo brez nepotrebnega hitenja. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je namreč pripravilo nov zakon o visokem šolstvu, po katerem predvideva tridnevni rok za razpravo na strani visokošolskih partnerjev. Rektorska konferenca predlaga, da se rok za razpravo podaljša vsaj za 30 dni, tako da bodo podani predlogi lahko ustrezno pripravljeni.

Ekonomsko-socialni svet se je seznanil s predlogom novele insolvenčnega zakona. Dogovorili so se, da se bodo ministrstva s predstavniki sindikatov in malega gospodarstva na to temo ločeno sestala še v ponedeljek. Sindikati sicer menijo, da predlog novele zakona lahko pripomore k izboljšanju nekaterih postopkov, da pa je v celoti gledano nezadovoljiv, saj še vedno na prvo mesto postavlja terjatve finančnih institucij, ne pa terjatev delavcev, to je terjatev za neizplačane plače, prispevke, regres in odpravnine. Z zakonskim predlogom pa so razmeroma zadovoljni v Gospodarski zbornici Slovenije, saj po njihovem mnenju vsebuje rešitve, ki bi lahko omogočile razdolžitev gospodarstva.

Na poročanje nekaterih medijev o neznosnih razmerah v ljubljanski soseski Celovški dvori se je odzvala Policijska postaja Ljubljana Šiška, ki trdi, da so razmere primerljive s tistimi v drugih predelih Šiške. Prikazovanje izrednih razmer, o katerih so poročali nekateri mediji, naj bi bilo delo 25-letnega šaljivca, zoper katerega policija že vodi postopek zaradi krive ovadbe. Tako naj bi bila neregistrirana vozila v lasti stanovalcev, tulci nabojev strelnega orožja pa naj bi bili nameščeni s strani 25-letnega storilca.

Zveza zvez kulturnih društev narodov z območja nekdanje Jugoslavije v Sloveniji Exyumak je ob desetletnici delovanja znova opozorila na odprta vprašanja pri urejanju statusa narodnih skupnosti. V Exyumak so povezana društva posameznih narodov nekdanje SFRJ. Predsednik zveze Ilija Dimitrievski je na okrogli mizi v Cankarjevem domu omenil v medijih in politiki spregledano javno pobudo o ustavnem priznanju statusa manjšine za vse pripadnike držav nekdanje skupne države izpred desetih let. Več o poteku priznanja statusa manjšine nam je povedal Dimitrievski:

IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU ODDAJE