Po poročanju japonskega ministrstva za obrambo so v morju blizu japonskega otoka Jonaguni opazili sedem kitajskih vojaških ladij, med njimi celo dva rušilca. Da ne gre zgolj za halucinacije, dokazujejo točne ure. Ladje kitajske mornarice so po navedbah ministrstva opazili okoli 7. ure zjutraj oziroma v ponedeljek okoli 22. ure zvečer po srednjeevropskem času. Nahajale so se slabih 50 kilometrov južno-jugovzhodno od otoka Jonaguni. Gre za poseljen otok, ki je mednarodno priznan le kot del Japonske. Ladje so bile v tako imenovanem zunanjem morskem pasu - gre za 12 navtičnih milj širok pas, ki leži takoj ob prav tako 12 navtičnih milj širokem pasu teritorialnih voda in ga ureja mednarodno pomorsko pravo - ter so se pomikale v smeri severa od Tihega oceana proti Vzhodnokitajskemu morju. Kot pa je povedal predstavnik japonskega ministrstva, zaenkrat niso zaznali dejanj, kot sta vzletanje helikopterjev z ladij ali vplutje ladij v japonske teritorialne vode, kar so vzpodbudne novice.

Mineva 50. obletnica, ko je bil planet Zemlja med 15. in 28. oktobrom 1962 v največji nevarnosti izbruha jedrskega spopada med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. Trinajstdnevna vojna, ki je izbruhnila zaradi nameščanja sovjetskih jedrskih raket na Kubi, se je končala s kompromisno rešitvijo, ki je sicer v letih neposredno po krizi dajala podobo zmage ZDA in poraza Sovjetske zveze. Ameriški predsednik John F. Kennedy je 15. oktobra 1962 izvedel, da je sovjetska stran začela na Kubi nameščati jedrske rakete srednjega dosega. Dan prej je ameriško vohunsko letalo U-2 odkrilo in fotografiralo gradnjo jedrskih izstrelišč na Kubi. Sovjetska zveza pod vodstvom Nikite Hruščova je uvodoma zatrjevala, da gre le za obrambne rakete in ne jedrsko orožje, vendar so bili dokazi za Washington dovolj prepričljivi. Najbliže vojni sta bili državi 26. oktobra, ko so ameriške vojaške ladje metale globinske bombe na sovjetsko jedrsko podmornico. Sovjeti so naslednji dan nad Kubo sestrelili ameriško vohunsko letalo U-2.

Kuba je ob tej sloviti obletnici odpravila dovoljenja za izhod ljudi iz države. Ukrep bo začel veljati 14. januarja prihodnje leto, Kubanci bodo odslej tako kot velika večina ostalega sveta potrebovali le potni list in vstopno vizo države. Prav tako bo poslej Kubancem omogočeno, da v tujini lahko ostanejo do 24 mesecev. Doslej so lahko ob izpolnitvi vseh pogojev bivali do 11 mesecev. Če so Kubanci doslej želeli potovati v tujino legalno, so najprej potrebovali pisno vabilo iz tujine, na podlagi katerega so dobili dovoljenje za izhod, ki je veljalo 30 dni. To dovoljenje je bilo mogoče podaljšati še desetkrat, potem pa so se morali vrniti nazaj na Kubo ali pa so to pravico izgubili za vselej. V tem primeru se večinoma niti niso vrnili na Kubo. Stroge omejitve potovanja v tujino so na Kubi veljale več kot pol stoletja. Tako naj bi preprečili odliv možganov iz države, predvsem zdravnikov, inženirjev, atomskih fizikov in ostalih visoko izobraženih ljudi.

Ob petih popoldan bo na mestni občini Velenje potekala predstavitev spremenjenih rešitev trase hitre ceste od priključka Velenje - jug do priključka Slovenj Gradec - jug, ki so jih na ministrstvu za infrastrukturo in prostor pripravili na podlagi predlogov občank in občanov, različnih institucij ter uprave Mestne občine Velenje. Povezava med Šaleško dolino in Koroško je trenutno katastrofalna, spregovorili pa smo z županom Velenja Bojanom Kontičem:

Izjava je v ponetku oddaje.

Dopoldne se je v Zrečah za dva dni odprl Slovenski podeželski parlament v organizaciji ministrstva za kmetijstvo in okolje ter Društva za razvoj slovenskega podeželja, na katerem bodo razpravljali o skupni kmetijski politiki v obdobju 2014-2020. Zbrane sta med drugim nagovorila minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič in predsednik odbora Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje Dejan Židan. Več o prireditvi nam je povedal Židan:

Izjava je v posnetku oddaje.