Na ulicah grškega mesta Solun se je zbralo nekaj deset tisoč protestnikov, ki nasprotujejo dogovarjanju z Makedonijo glede njenega uradnega imena. Po podatkih policije je demonstriralo okoli 90.000 ljudi, med katerimi so bili tudi člani neonacistične stranke Zlata zora. Proteste s slogani, kot je “Makedonija je ena in ta je grška”, je organiziralo gibanje Kinisi Thermaikos Wra Miden, ki je sicer znano po nasprotovanju vladi pod vodstvom Sirize. Predstavništvi Grčije in Makedonije sta prejšnji teden pod pokroviteljstvom Združenih narodov v New Yorku začeli s pogovori glede imena. Spor se vleče od razpada Jugoslavije, leta 2008 pa je Grčija blokirala vstop Makedonije v zvezo Nato z imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. Socialdemokratski premier Makedonije Zoran Zaev, ki ga opozicija naziva kot lutko Zahoda, se intenzivno zavzema za vključevanje Makedonije v Evropsko unijo in Nato. Pri tem je v nasprotju s svojim predhodnikom Nikolo Gruevskim pripravljen sklepati kompromise. Kot kaže, je kompromisu glede imena Makedonije naklonjena tudi trenutna grška vlada. Zunanji minister Nikos Kotzias je nedavno izrazil pričakovanje, da bo spor rešen še v tem letu.

Prav tako kot Grki so v bližini kipa Aleksandra Velikega protestirali tudi Makedonci. Pred Sobranjem v Skopju je nekaj sto ljudi demonstriralo proti zakonu, ki albanskemu jeziku podeljuje status uradnega jezika po celotni državi. Protest nekaj sto ljudi so organizirali patriotsko združenje Tvrdokorni in Makedonske združene sile. Približno 500 ljudi je podpisalo peticijo proti zakonu, na katerega je sicer predsednik Gjorge Ivanov nedavno vložil veto, protestniki pa so tudi zažgali zastavo Evropske unije.

Prek bosporske ožine so turški organi pregona aretirali 24 ljudi z utemeljitvijo, da so po družbenih omrežjih širili teroristično propagando v povezavi s turško invazijo na kurdska območja na severu Sirije. Turška vojska je ob pomoči zavezniških milic pričela s kopensko ofenzivo na regijo Afrin v severozahodni Siriji v soboto. Pred tem je začela območje topniško obstreljevati in bombardirati z letalstvom. Turčija Kurde naslavlja kot grožnjo svoji varnosti, z napadi na sirsko enklavo pa je pričela po napovedi Združenih držav Amerike o vzpostavitvi vojaške enote pod vodstvom Kurdov, ki bi preprečevala ponovni vzpon Islamske države.

Skupina upornikov, ki jo podpirajo Združeni arabski Emirati, se na jugu Jemna obrača proti uradni vladi, ki jo podpira Saudova Arabija. Skupina upornikov v Jemnu, imenovana Južne uporniške sile, je razglasila izredne razmere v pristaniškem mestu Aden in pozvala k rušenju vlade predsednika Mansourja Hadija. Južne uporniške sile sedaj po lastnih trditvah začenjajo s procesom rušitve legitimne vlade, ki naj bi jo zamenjala skupina tehnokratov. Predsedniku Hadiju uporniška skupina daje na voljo teden dni časa za razrešitev vlade. Če predsednik ne razreši premierja Ahmeda bin Daghra in ministrov, pa bo skupina začela z nenavedenimi ukrepi proti vladi. Vojna v Jemnu sicer traja od septembra 2014, ko so Hutiji Hadija izrinili iz prestolnice Sana in prevzeli nadzor nad zahodnim delom države. Marca 2015 je koalicija pod vodstvom Saudove Arabije in Združenih arabskih Emiratov v boju proti Hutijem, ki jih vidi kot podaljšek Irana, z letalstvom in pehoto podprla Hadijevo vlado, nastanjeno v Adnu. Saudova Arabija je sicer nedavno v jemensko centralno banko vložila dve milijardi dolarjev, zatem pa je premier sprejel prvi uradni proračun Jemna po letu 2014, težak skoraj štiri milijarde dolarjev.

Direktor bangladeškega centra za pomoč in rehabilitacijo beguncev Abul Kalam je naznanil začasen odstop Bangladeša od vračanja rohinških beguncev v Mjanmar. Program premestitve 6500 Rohing bi se po dogovoru med Mjanmarom in Bangladešem moral začeti jutri. Po besedah Kalama papirologija za premestitev še ni urejena, prav tako pa mora Bangladeš še vzpostaviti premestitvene centre. Kar je najbolj pomembno, kot pravi Kalam, je, da morajo biti premestitve prostovoljne. To je bila tudi glavna skrb več kot 650.000 rohinških beguncev, ki se bojijo, da bodo k vrnitvi v Mjanmar, kjer so obravnavani kot nelegalni migranti, prisiljeni. Novi datum začetka postopka premestitve še ni znan. Ljudstvo Rohinga v Mjanmaru, nad katerim mjanmarska vlada po ugotovitvah Združenih narodov izvaja etnično čiščenje, medtem še zmeraj poskuša zapustiti državo in priti v Bangladeš.

Nevladna organizacija Oxfam je izdala letno poročilo o finančni neenakosti, v katerem ugotavlja, da si je 82 odstotkov rasti bogastva v letu 2017 prilastil en odstotek svetovne populacije. V preteklem letu se je število dolarskih milijarderjev povečalo najhitreje v zgodovini. Povprečno smo vsak drug dan postali “bogatejši” za enega milijarderja. Merjeno v dolarjih sedaj premoremo več kot 2000 milijarderjev, med katerimi je 90 odstotkov moških. Po novejših podatkih si 42 ljudi lasti toliko premoženja kot najrevnejših 3,7 milijarde ljudi. Medtem ko je lani Oxfam ugotavljal, da si le osem ljudi lasti toliko bogastva kot najrevnejša polovica prebivalstva sveta, je to število sedaj revidiral na 61 bogatašev. Več o globalni neenakosti pa v Offsajdu ob petih.

Katalonski parlament je kot edinega kandidata za predsednika katalonske vlade predlagal Carlesa Puigdemonta. Predsednik parlamenta Roger Torrent iz stranke Republikanska levica za Katalonijo je izrazil prepričanje v absolutno legitimnost Puigdemonta za imenovanje na pozicijo, ki jo je zasedal pred razpustitvijo regionalnega parlamenta in decembrskimi volitvami. Puigdemont bi vlado vodil iz izgnanstva prek spleta, saj je po referendumu prebegnil v Belgijo. Trenutno je sicer iz Belgije odpotoval na Dansko, kjer se bo udeležil pogovora na Univerzi v Kopenhagnu. Španski državni tožilec je medtem zahteval reaktivacijo evropskega naloga za aretacijo zaradi upora španski monarhiji.