Off kopenske ofenzive na Gazo

Aktualno-politična novica
18. 7. 2014 - 14.00
 / OFF

Izrael je začel s kopensko ofenzivo v Gazi. Po desetih dneh obstreljevanja in več neuspelih začasnih prekinitvah ognja med izraelskimi vojaškimi silami in Hamasovimi borci je Izrael v okupirano palestinsko ozemlje poslal pehoto in tanke. Po besedah izraelskega tiskovnega predstavnika vojske Petra Lernerja ima okupirajoča sila dva cilja: popolnoma onesposobiti palestinsko gibanje Hamas, ki drži nadzor nad Gazo, in uničiti infrastrukturo, ki naj bi jo gibanje uporabljalo za napade na Izrael. V najnovejši ofenzivi je bilo ubitih 19 palestincev, število žrtev na tej strani pa zdaj že šteje vsaj 260.

Po uboju treh izraelskih najstnikov, za katerega je Izrael obtožil gibanje Hamas, čeprav za to še vedno ni predstavil nobenih dokazov, so izbruhnili številni napadi na Gazo. V maščevanju so prebivalci nelegalnih naselbin zažgali palestinskega dečka, kar je nasilje le še stopnjevalo. Poskus podpisa sporazuma o prekinitvi ognja med obema stranema je na svojem ozemlju predlagala nova proameriška in proizraelska vlada v Egiptu, vendar je na podpis uradno pozvala le Izrael. V Hamasu so to videli kot poskus dodatnega ponižanja Palestincev ter izmikanja odgovornosti za najnovejše napade. V najnovejši ofenzivi, kakor v vseh v zadnjih sedemdesetih letih, najbolj trpijo civilisti in njihova infrastruktura. Jaber El Masry , aktivist iz Zavoda Nur, komentira najnovejše dogajanje v Gazi:

Izjava se nahaja v prispevku.

Podporniki, aktivisti ter organizacije za pravice Palestink in Palestincev se bodo danes na Kongresnem trgu ob 18.00 uri udeležili solidarnostnega dogodka v podporo ljudem v Gazi. Dogodek organizirata zavod Nur in Gibanje za pravice Palestincev BDS Slovenija, več nam pove Jaber:

Izjava se nahaja v prispevku.

Na tunizijsko-alžirski meji je prišlo do napada na vojaške postojanke, v katerem je bilo ubitih najmanj 14 tunizijskih vojakov, 20 pa je bilo ranjenih. Odgovornost za napad je prevzela militantna skupina Okba Ibn Nafa, ki je povezana z islamsko militantno organizacijo Al-Kajda. Od aprila letos je bilo več tisoč tunizijskih vojakov nameščenih na obmejnem goratem območju Chaambi, da bi odbijali napade skupin, ki delujejo v povezavi z Al-Kajdo. Te so sem pribežale po začetku lanskoletne francoske intervencije v Maliju, s katero skušajo preprečiti tuareškim skupnostim ustanovitev države Azawad na severu države. Povečano delovanje militantnih skupin Tunizija beleži tudi vse od padca oblasti nekdanjega predsednika Zina al-Abidine Ben Alija in njegovega pobega v Savdsko Arabijo.   

Borci islamistične milice Islamska država, ki deluje v Siriji in Iraku, so zavzeli naftna polja v sirski puščavi Palmira. Usoda več delavcev in varnostnih sil, ki so se med akcijo nahajali na omenjenem območju, je neznana. Abu Bilal, član skupine Islamska država, je izjavil, da so izgubili okoli 12 borcev, zavzeli pa so več strateških točk, preden so vzpostavili nadzor nad naftnim poljem. Sirska vojska s pehoto in vojaškim obstreljevanjem skuša zavzeto območje ponovno strgati iz rok militantne skupine. Islamska država, ki je nedavno samorazglasila islamski kalifat v območju med Irakom ter Sirijo, je v zadnjih tednih zavzela večino naftnih polj v osrednji državni provinci Deir ez-Zor.

Na vzhodu Ukrajine v območju samorazglašene republike Doneck je strmoglavilo potniško letalo malezijske letalske družbe. Letalo, ki je letelo z Nizozemske v glavno mesto Malezije Kuala Lumpur in prevažalo okoli 250 turistov, naj bi zadelo protiletalski izstrelek. Nobena stran noče prevzeti odgovornosti, ampak krivi druga drugo. Proruski separatisti pravijo, da nimajo ustrezne opreme, da bi sestrelili letalo na višini desetih kilometrov. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko kakršnokoli vpletenost zanika, drugo stran pa obtožuje, da je letalo sestrelila z opremo, ki jo je dobila z ruske strani. Separatisti so po videokonferenci z Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi zagotovili varno preiskovalno akcijo razbitin letala vsem stranem.

Makedonski parlament je dal zeleno luč obravnavi predloga o spremembi ustave, ki bi dovoljeval poroko le heteroseksualnim parom. Aprilska zmaga konservativne koalicije Notranja makedonska revolucionarna organizacija in Demokratična stranka, ki je podala omenjen predlog, je bila dovolj velika, da je stranki omogočila dve tretjini sedežev v parlamentu, kar ji omogoča spremembo ustave. Aleksander Gjordiev, član stranke, pravi: ”Ustavna zaščita bo omogočila, da bodo otroci vzgajani v družinskem okolju, kjer sta glavna akterja oče in mati.” Poudarja, da njihov sistem ne diskriminira nobenega, istospolno usmerjeni se zgolj viktimizirajo. Najnovejšo potezo makedonske vlade komentira Siniša Jakov Marušič, novinar Balkanske novinarske preiskovalne mreže:

Izjava se nahaja v prispevku.

Pa vendar, vprašali smo, ali obstoječa ustava ne ščiti pravic istospolno usmerjenih? Marušič:

Izjava se nahaja v prispevku.

Nekoliko bolje pa kaže francoskim istospolno usmerjenim moškim darovalcem krvi, ki imajo po državnem zakonu, potem ko enkrat spijo s predstavnikom istega biološkega spola, doživljenjsko prepoved darovanja krvi. Generalni pravobranilec Paolo Mengozzi je v Evropskem sodišču obsodil takšen zakon kot neligitimen, o nadaljnji veljavi tega zakona pa bo odločalo 28 ostalih članov sodišča. Enak diskriminatorni zakon so prejšnje leto odpravili v Angliji, Walesu in na Škotskem.

V Boliviji so sprejeli zakon, s katerim so znižali starostno omejitev za delo otrok na deset let starosti. Desetletniki in starejši otroci bodo lahko delali, če bodo hodili v šolo in bodo samozaposleni, v 12. letu starosti pa se bodo lahko ob privolitvi staršev zaposlili pri drugi osebi. V Boliviji je zaradi revščine veliko otrok prisiljenih delati v težkih razmerah, nov zakon pa bi to področje skušal urediti. Med drugim predvideva strožje kazni za nasilje nad otroki. Čeprav Mednarodna organizacija dela ne dovoljuje dela otrok, ki so mlajši od petnajstih let, pa bolivijske oblasti sporočajo, da nova zakonodaja ustreza težki gospodarski realnosti v državi.

Koprski kriminalisti opravljajo hišno preiskavo na Univerzi na Primorskem, saj je rektor univerze Dragan Marušič osumljen zlorabe položaja ter uničenja in ponarejanja poslovnih listin na delovnem mestu. Rektorja že dalj časa bremenijo sumi od spornega praznovanja rojstnega dneva na račun univerzitetnih sredstev ter uničenje pogodbe z odvetnikom Velimirjem Cugmasom, ki naj bi jo brez vednosti pristojnih sklenila z Univerzo na Primorskem.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness