V ameriškem kongresu se začenja javno zaslišanje o morebitnih varnostnih spodrsljajih ob napadu na ameriški konzulat v Bengaziju, ki se je končal s smrtjo ameriškega veleposlanika in še treh Američanov. Kot je pred zaslišanjem povedal predstavnik State Departmenta, ni bilo opozorila varnostnih služb, da se utegne kaj takega zgoditi. Po besedah ameriških predstavnikov je množica oboroženih moških prejšnji mesec vdrla na konzulat v Bengaziju, ga zažgala in ujela uslužbence. Kot je pred današnjim kongresnim zaslišanjem menil neimenovani predstavnik State Departmenta, je, če se ozreš nazaj, težko reči, katere varnostne ukrepe bi potrebovali, da bi odbili takšen napad.

Turčija je okrepila svojo vojaško prisotnost na meji s Sirijo. Turški premier Recep Tayyip Erdogan je dejal, da ima Damask do Turčije še vedno agresivno stališče in da bo njegova država odgovorila na vsak napad. Prav tako je kritiziral največjo opozicijsko stranko Republikansko narodno partijo, ki v parlamentu ni podprla vojaških akcij Turčije proti Siriji. Parlament je po padcu bombe, ki je ubila turške civiliste na meji s Sirijo z večino sprejel odločitev, da Turčija lahko izvaja povračilne ukrepe, če bo prišlo do napadov na njeno ozemlje, dasiravno ni povsem jasno, kaj naj bi to pridoneslo, razen dodatnega nasilja, saj Sirija ni najbolj zainteresirana, da bi se zapletla v vojno s Turčijo.

Pred moskovskim sodiščem se bo predvidoma nadaljevala obravnava pritožbe članic punk skupine Pussy Riot na razsodbo, s katero so bile zaradi domnevno žaljivega nastopa v cerkvi obsojene na dve leti prisilnega dela. Obravnava pritožbe se je začela 1. oktobra, a so jo hitro prekinili in preložili na danes. Ena od članic skupine Jekaterina Samucevič je namreč na začetku obravnave pritožbe povedala, da se je razšla s svojim odvetnikom in je bila zato brez obrambe. Sodišče je nato sklenilo obravnavo prekiniti. Glasbenice, poleg Samucevičeve sta v skupini še Marija Aljohina in Nadežda Tolokonikova, je sodišče avgusta obsodilo na dve leti zapora s prisilnim delom, ker so s punk molitvijo v moskovski katedrali kritizirale podporo Ruske pravoslavne cerkve ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.

Kenijski predsednik Mwai Kibaki je zavrnil dobronamerni predlog, da bi poslanci sami sebi izglasovali letno nagrado v višini 65.500 evrov. S tem bi povišali dohodek države preko davka na dodano vrednost in davka na luksuz, poleg tega pa bi dvignili bruto domač proizvod. Janez Janša in Janez Šuštaršič odločitev Kibakija obžalujeta, saj je s tem preprečil nadaljnji razvoj države in izhod iz krize. Kibaki je dejal, da izplačilom nagrad nasprotuje zato, ker nimajo ustavne podlage. Skrajni čas je, da Kenija sprejme zlato pravilo v ustavo.

Številne države obeležujejo deseti svetovni dan proti smrtni kazni, ob tej priložnosti pa se vrstijo tudi številni pozivi k njeni odpravi. To pomeni na primer, da Hermana Gőringa ne bi mogli usmrtiti, vendar je v Nurembergu naredil zaveznikom to uslugo sam, saj je zaužil cianid, kar je po krščanski logiki zavrženo dejanje. Svet Evrope in Evropska unija sta v skupni izjavi izpostavila, da je smrtna kazen nečloveška in nepotrebna, organizacija Amnesty International pa je omenila izzive, ki ostajajo v prihodnje. Spregovorili smo z Metko Naglič iz Amnesty International Slovenija:

Izjava je v posnetku oddaje.

Ob šestih zvečer bo v Koroškem pokrajinskem parku potekala prireditev Za gozdove in ljudi, ki jo pripravljajo Pahernikova ustanova, ProSilva Slovenije in Turistično društvo Slovenj Gradec. Več o sami prireditvi nam je povedal Jože Prah iz Pahernikove ustanove:

Izjava je v posnetku oddaje.