OFF Korupcije

Aktualno-politična novica
1. 3. 2021 - 15.00
 / OFF

Iran je zavrnil pogovore z Združenimi državami in Evropsko unijo o svojem jedrskem programu. Govorec iranskega zunanjega ministrstva Saeed Khatibzadeh je izjavil, da v luči nedavnih potez obeh zahodnih sil Iran misli, da ni čas za sestanek. V Iranu namreč smatrajo, da morajo Američani narediti prvo potezo in odpraviti sankcije, ki jih je v okviru taktike maksimalnega pritiska uvedel bivši predsednik Donald Trump po enostranskem odstopu ZDA od jedrskega programa. Ameriška administracija medtem poudarja, da se mora Iran najprej vrniti k spoštovanju tako imenovanega Dodatnega protokola in ponovno dovoliti Mednarodni agenciji za jedrsko varnost vpogled v jedrske objekte, ki jih je začel zavračati 23. februarja.

Medtem se nadaljujejo posredni spopadi med Iranom in Izraelom. Izrael je Iran obtožil petkovega domnevnega napada na svojo tovorno ladjo Helios Ray v Omanskem zalivu. Ladja je utrpela poškodbe na obeh straneh trupa in se je nekaj dni kasneje zasidrala v Dubaju, kamor so prispeli tudi izraelski vojaški uradniki. Hkrati je sirska tiskovna agencija SANA poročala, da je njihova protizračna obramba prestregla večino raket, namenjenih obrobju Damaska, iz smeri izraelsko okupiranih Golanskih višav. Izrael tradicionalno ne komentira svojih vojaških posegov v sosednji Siriji, a sklepamo lahko, da gre pri raketnem napadu za maščevanje zaradi napada na izraelsko ladjo, ki ga je obljubil izraelski premier Benjamin Netanjahu.

V Armeniji so danes zjutraj protivladni protestniki vdrli v vladno poslopje. Drama v prestolnici Jerevan, ki se še odvija, sledi rivalskim protestom, enim v podporo, drugim za odstop premiera Nikola Pašinjana. Ta se sooča z vse večjimi kritikami svojega vodenja vojne z Azerbajdžanom in izrazito nepriljubljeno novembrsko mirovno pogodbo, ki je Azerbajdžanu dala nadzor nad velikim delom Gorskega Karabaha. Prejšnji teden je Pašinjan poskušal odstaviti načelnika generalštaba, po tem ko ga je ta skupaj z dvema bivšima predsednikoma pozval k odstopu, a je sedanji predsednik Armen Sargsyan to preprečil. V soboto se je na protivladnih protestih zbralo 15 tisoč ljudi.

V Čadu so varnostne sile vdrle v dom opozicijskega kandidata na prihajajočih aprilskih predsedniških volitvah Yaye Dilloja in ubile več članov njegove družine. Dillo je novinarjem sporočil, da so njegovo hišo zgodaj v nedeljo napadli pripadniki predsedniške garde, ki jo vodi sin predsednika Idrissa Debija, in da so v napadu ubili njegovo mamo, sina in tri druge sorodnike. V vladi so dejali, da je šlo za poskus aretacije Dilloja, ki naj se ne bi odzival na pozive pravne narave, in da je on streljal prvi, na kar so policisti odgovorili. V izmenjavi ognja so bili ubiti tudi trije policisti. Dillo je sicer nekdanji uporniški voditelj, ki je bil v preteklosti udeležen v vojaških spopadih s sedanjim predsednikom, bil potem minister v njegovi vladi, zdaj pa je opozicijski kandidat za predsednika.

Na Floridi poteka vsakoletna konferenca konzervativnega gibanja CPAC, na kateri je prvič po koncu mandata nastopil nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Trump je v svojem govoru presekal z ugibanji, da bo ustanovil novo politično stranko, in namignil, da namerava ponovno kandidirati za ameriškega predsednika. To ne preseneča, saj ima njegov prvi mandat po anketah, opravljenih na konferenci, 97-odstotno odobravanje. Hkrati bi zanj na strankarskih volitvah leta 2024 zaenkrat glasovalo 55 odstotkov republikancev, na drugem mestu je guverner Floride Ron deSantis z 21 odstotki. Trump je v svojem govoru še napadel tiste republikance, ki so glasovali za ustavno obtožbo proti njemu, še posebej Liz Cheney. Glede novega predsednika Joea Bidna pa je dejal, da postavlja “Ameriko na zadnje mesto.”

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal izstop iz Evropske ljudske stranke, če bo ta sprejela nova interna pravila. Orban je v pismu Manfredu Webru, vodji poslanskega kluba tega bloka evropskih konservativcev, sicer največji stranki v Evropskem parlamentu, sporočil, da bo Fidesz sam izstopil iz bloka, če bo ta v sredo izglasoval nova pravila, ki dovoljujejo njegovo izključitev. Fidesz je bil že leta 2018 suspendiran iz Evropske ljudske stranke, a ima pod njenim okriljem še vedno 11 poslancev. Orban je sicer prejšnji teden poslal pismo stranki Italijanski bratje, članici desnega bloka Evropskih konservativcev in reformistov, kar morebiti nakazuje, da išče nove zaveznike desno od Evropske ljudske stranke. Evropska ljudska stranka bi tudi po odhodu poslancev Fidesza ostala največja stranka v Evropskem parlamentu. 

Bivši francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil spoznan za krivega poskusa podkupnine preiskovalnega sodnika in je prejel pogojno kazen treh let, od katerih bo odslužil eno. Tožilci so ugotovili, da je Sarkozy, ki je Francijo vodil med letoma 2007 in 2012, poskušal sodniku Gilbertu Azibertu ponuditi dobro plačano delo v Monaku v zameno za informacije o preiskavi, vezani na predsedniško kampanjo leta 2007. Preiskovali so donacije, ki jih je Sarkozyju namenila bogata dedinja L’Oreala Liliane Bettencourt. V tem primeru je bil sicer oproščen. Proti Sarkozyju poteka vrsta sodnih procesov; med drugim je obtožen prejemanja denarja od libijskega voditelja Moamerja Gadafija, januarja je bila odprta preiskava o njegovem svetovanju v Rusiji, kjer naj bi prejel 3 miljone evrov podkupnin.

Slovenska tiskovna agencija je vladi prvič po osamosvojitvi zaprla dostop do svojih vsebin. Vlada z agencijo letos ni sklenila nove tržne pogodbe, a ji je slednja kljub temu do konca februarja ponujala neomejen dostop do novinarskih in arhivskih vsebin. Pogodba je poleg novic v slovenskem in angleškem jeziku vključevala tudi možnost objave novic na vladnih spletnih straneh, dostop do arhivskih fotografij in druge storitve. Vladni urad za komuniciranje je zavrnil tudi plačilo nadomestila za januar, kar mu sicer nalaga zakon. Ne glede na vse okoliščine STA še vedno nemoteno opravlja svoje obveznosti. Več v OFFsajdu ob petih.

Na občinskih volitvah na avstrijskem Koroškem je slovenska Enotna lista dosegla zgodovinski uspeh. Kot celota je dosegla drugi najboljši volilni rezultat od konca druge svetovne vojne, prvič pa absolutno večino v kakem avstrijskem občinskem svetu. Njen kandidat za župana občine Globasnica Bernard Sadovnik je bil ponovno izvoljen za župana, kar je tudi zgodovinski dosežek. Dosedanji župan Železne Kaple Franc Jožef Smrtnik se je uvrstil v drugi krog volitev, ki bodo 14. marca. Pripadniki slovenske narodne skupnosti so sicer nastopili tudi v drugih listah.

 

OFF je pripravil vajenec Petar, mentoriral je Urh.
 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness