OFF kraljev, diktatorjev in evrokratov

Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez se te dni mudi v Washingtonu. Tam bo prisostvoval ceremoniji dviga zastave na prenovljenem kubanskem veleposlaništvu. Z današnjim dnem je namreč v veljavo stopil dogovor, s katerim sta državi uradno obnovili diplomatske odnose in svoji predstavništvi nadgradili v polni veleposlaništvi. Dvig zastave na ameriški ambasadi v Havani bo sicer moral počakati do avgusta, ko bo državo obiskal ameriški zunanji minister John Kerry.

Njegov kolega, obrambni minister Ashton Carter, pa je odpotoval v Izrael, kjer bo tamkajšnjo oblast skušal prepričati o dobronamernosti in koristnosti jedrskega dogovora z Iranom. Prisluhnimo njegovim argumentom:

Izjava

Izrael, kot je znano, nasprotuje kakršnemu koli dogovoru. Isto velja za Savdsko Arabijo, ki je naslednja postaja na Carterjevem seznamu.

Savdski kralj Salman pa bo te dni odpotoval na dopust na francosko azurno obalo, kjer ima svojo vilo. Lokalno prebivalstvo protestira, saj bo zaradi obiska zaprt kilometer dolg odsek plaže, ki vključuje tudi javno plažo, med drugim tudi nudistično.

Francoski predsednik Francois Hollande pa je zaposlen z reformiranjem evroskupine. Rešitev težav, ki so bile razgaljene z nedavno grško krizo, vidi v dodatnem sloju birokracije. Predlaga ustanovitev vlade s svojim proračunom in parlamenta, ki naj bi zagotavljal demokratični nadzor. Takšna struktura naj bi imela tudi povečane pristojnosti glede določanja fiskalne in davčne politike držav članic. Parlament in vlada evroskupine bi bila ločena od trenutnih evropskih institucij, v katere so vključene države celotne Evropske unije.

Ni zelo verjetno, da bi takšen predlog podprla Nemčija, ki je proti podobnemu, a nekoliko manj radikalnemu predlogu, že vložila veto v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja. Nemška kanclerka Angela Merkel pa skuša strasti v evroskupini, ki jih je v veliki meri podžigala sama s svojo nekompromisno pozicijo glede grške krize, miriti na drugačen način. Ponovno je poudarila, da je odprta do ideje prestrukturiranja grškega dolga, a da odločno zavrača kakršenkoli odpis dolgov.

Nujo po lajšanju dolžniškega bremena za Grčijo je poudarila tudi direktorica Mednarodnega denarnega sklada IMF, Christine Lagarde. Opozorila je, da v kolikor ne bo prišlo vsaj do restrukturiranja dolga, IMF ne bo prisostvoval pri nadaljnji pomoči Grčiji. Ostre besede direktorice mednarodne institucije, ki jo v največji meri financirajo Združene države Amerike, morda nakazujejo na povečan pritisk ZDA glede reševanja grške krize.

ZDA, tokrat s svojo monetarno politiko, pa so pripomogle tudi k pritisku na ceno zlata. Ta je padla na najnižjo vrednost v zadnjih petih letih in je v zgolj nekaj minutah padla za več kot petino prejšnje vrednosti. Med razlogi so pričakovano povišanje obrestnih mer v ZDA, kar bo investiranje v ameriški dolar v primerjavi z zlatom naredilo bolj privlačno. Drugi večji razlog je objava velikosti kitajskih zalog te drage kovine. Kitajska je v zadnjih letih veliko vlagala v zlato, a so podatki pokazali, da je vrednost, ki jo država hrani v tej obliki, mnogo nižja od pričakovane. Hiter padec cene, ki se je začel na azijskem trgu, nakazuje tudi na veliko prodajo s strani enega investitorja, kar je spodbudilo špekulacije, da Kitajska zlato prodaja.

Padec cen zlata bo nedvomno negativno vplival tudi na gospodarstvo Burundija, kjer približno 40 odstotkov izvoza predstavlja prav ta rudnina. Država se sicer še vedno sooča tudi s politično krizo, ki jo je sprožila napoved predsednika Pierra Nkurunzize, da se spusti v tekmo za tretji predsedniški mandat. Pred volitvami, ki so na sporedu jutri, je regionalna organizacija Vzhodnoafriška skupnost skušala situacijo razrešiti s pogajanji. A se vladna stran na njih ni prikazala, saj naj bi opozicija po njihovih besedah oblast želela prevzeti z državnim udarom.

Na drugi strani afriške celine, v Senegalu, pa se začenja sodni postopek proti nekdanjemu čadskemu diktatorju Hissenu Habreju. Obtožen je vojnih zločinov, zločinov proti človeštvu in mučenja med vladavino, ki je trajala od leta 1982 do 1990. Gre za prvi primer, v katerem se bivšemu voditelju ene afriške države sodi v drugi glede zločinov nad svojim prebivalstvom, povzročenih zunaj države sojenja. Gre za koncept univerzalne jurisdikcije, po katerem je za najhujše zločine, ki se smatrajo kot zločin proti vsemu, pristojno sodišče kjerkoli, četudi ne obstaja povezava z državo, kjer sojenje poteka.

Podobnih težav morda ne bo imel severnokorejski vrhovni voditelj Kim Jong Un. V Demokratični ljudski republiki Koreji so te dni potekale lokalne volitve, na katerih je bila udeležba kar 99,7-odstotna. Volivci sicer niso izbirali kandidatov, temveč so z oddajo glasovnic zgolj izrazili podporo vnaprej izbranim predstavnikom delovnega ljudstva.

Na koncu mednarodnega bloka se selimo še v Turčijo. V obmejnem mestu Suruč, ki meji na sirsko mesto Kobane, se je razstrelila samomorilska napadalka. Napad se je zgodil na zborovanju Federacije socialističnih mladinskih zvez.

V okoljskem centru Alpe Adria Green so na premierja Cerarja naslovili poziv, naj ukrepa proti nelegalni deponiji strupenih odpadkov v Miljah na italijanski strani meje s Slovenijo. Franci Malečkar pojasni, za kaj gre:

Izjava

Kljub očitnim nevarnostim in zaporednim sodbam sodišč na evropski ravni slovenska stran do sedaj proti deponiji ni ukrepala:

Izjava