Včerajšnja polfinalna tekma pokala konfederacij v Belo Horizonteju ni ohladila protestniške vneme v Braziliji. Nasprotno, demonstranti so bili številčno enako zastopani kot navijači domače reprezentance, ki je premagala Urugvaj z dve proti ena. Petdeset tisoč protestnikov je na pohodu proti stadionu ponavljalo stare zahteve: več denarja za izobraževanje in zdravstvo ter preganjanje korupcije, obregnili pa so se tudi ob visoke stroške svetovnega prvenstva v nogometu. Dva kilometra pred stadionom je množico ljudi zaustavila policijska blokada, ki so jo manjše skupine predvsem mlajših protestnikov poskušale prebiti. Policija je uporabila solzivec in pridržala kakih dvajset ljudi. Na socialno neenakost so opozarjali tudi v glavnem mestu Brasilii, kjer so aktivisti pred stavbo parlamenta postavili 594 nogometnih žog. Z njimi so poslance opomnili, da imajo moč sprejeti reforme, ki jih zahtevajo protestniki, češ, žoga je v vaši posesti.

Tudi protest je mogoče pripomogel, da je bil v brazilskem parlamentu zavrnjen amandma, s katerim bi omejili pristojnosti zveznih tožilcev pri preiskovanju kaznivih del, kar bi po mnenju demonstrantov še povečalo korupcijo. Kongres je tudi izglasoval, da bodo vse licenčnine od na novo odkritih naftnih polj namenjene izobraževanju in zdravstvu. Protestnike poskuša pomiriti tudi vlada, ki je ponovno obljubila hitrejšo izpeljavo reform, med drugim izpeljavo referenduma za oblikovanje ustavodajne skupščine, ki ga je v ponedeljek predlagala predsednica države Dilma Rousseff.

Sledi blok novičk iz združenih držav Amerike. Ameriška uprava za boj proti drogam DEA je v sodelovanju z avstralskimi policisti razbila mednarodno mrežo preprodajalcev sintetičnih drog. V petih državah je bilo aretiranih dvesto petindvajset ljudi in zaseženih tisoč petsto ton mamil, ki se proizvajajo večinoma v Azijo, dobiček od prodaje pa naj bi se kopičil predvsem na Bližnjem vzhodu. Največji trg za omenjene droge sta severna Amerika in Evropa.

Teksas prepričljivo potrjuje prvenstvo v številu izvršenih smrtnih kazni med ameriškimi zveznimi državami. Zaradi umora in ropa je bila včeraj usmrčena Kimberly McCarthy, kar je okrogla petstota usmrtitev, odkar je Teksas leta 1982 ponovno začel izvrševati to sramotno kazen. Usmrtitve žensk so v Združenih državah sicer relativno redke. Od leta 1977 jih je bilo usmrčenih trinajst, vseh usmrtitev od leta 1997 pa je bilo kar tisoč tristo.

Ameriški senat bo danes ali pa jutri verjetno potrdil imigracijsko reformo, saj je senat odpravil nekatere proceduralne ovire. Med drugim je bil potrjen dogovor o zaostritvi nadzora na južni meji z Mehiko, kar pomeni dvajset tisoč dodatnih mejnih agentov, nove stotine kilometrov zidu in tehnološke „gedžete“ za nadzor. Reformo je med predlagatelji zagovarjal tudi republikanec Marco Rubio s Floride, ki želi leta 2016 kandidirati za predsednika države. Ugotovil je, da brez glasov volivcev južnoameriškega rodu ne more računati na uspeh, kar pa se ne sklada z deklariranim stališčem njegove stranke do omenjenega vprašanja. Nadaljevanje potrjevanja reforme v predstavniškem domu bo zato najverjetneje še precej težavno, saj republikanci napovedujejo vložitev ostrejšega predloga reforme, hkrati pa se nekateri med njimi zavedajo realnosti demografskih trendov.

Po enem mesecu so bile iz tunizijskega zapora izpuščene tri aktivistke skupine Femen, dve Francozinji in Nemka, ki so bile obsojene zaradi protestiranja 29. maja zgoraj brez pred tunizijskim pravosodnim ministrstvom. Z akcijo so izrazile podporo lokalni aktivistki Amine Sboui, ki tiči v zaporu zgolj zato, ker je na pokopališki zid napisala ime omenjene skupine. Pred prizivnim sodiščem so se aktivistke opravičile, če so s svojim dejanjem koga užalile, in obljubile, da ne bodo več izvajale podobnih akcij, zato je sodišče njihovo obsodbo na štiri mesece in en dan zapora spremenilo v pogojno zaporno kazen.

Egiptovski predsednik Muhamed Mursi se je po spopadih med njegovimi privrženci in nasprotniki v mestu Mansoura, v katerih je bil ubit en človek, najmanj sto pa ranjenih, odzval na najnovejše proteste, v katerih njegovi nasprotniki zahtevajo izredne predsedniške volitve. Dejal je, da politične delitve predstavljajo pretnjo demokraciji in da lahko pahnejo državo v kaos. Priznal je, da je v enem letu mandata napravil nekatere napake, a hkrati neimenovane sovražnike Egipta okrivil, da so povzročili škodo demokratičnemu sistemu, ki je bil menda vzpostavljen po ljudski vstaji leta 2011. Organizatorji protestov so medtem sporočili, da so zbrali več kot petnajst milijonov podpisov pod zahtevo za predčasne predsedniške volitve, za petek in nedeljo pa so napovedali množične demonstracije proti Mursiju.

Na Portugalskem poteka enodnevna splošna stavka proti vladnim varčevalnim ukrepom, ki so po mnenju sindikatov razlog za vedno večjo brezposelnost in recesijo. Vlada je v okviru dogovora z mednarodnimi posojilodajalci v zameno za oseminsedemdeset milijard evrov pomoči drastično znižala izdatke za socialno varnost, reformirala je trg del in pričela s programom privatizacije. Kritikam sindikatov na račun vladnih ukrepov so se pridružili celo nekateri člani vladne stranke premierja Pedra Passosa Coelha, ki zahtevajo ukrepe za zagon gospodarske rasti in odpiranje novih delovnih mest. Brezposelnost je namreč že narasla na osemnajst odstotkov.

Pristaši gibanja Samoodločba so blokirali vse dostope do kosovskega parlamenta v Prištini. Poslancem ne dovolijo vstopa v stavbo, kjer bi morali obravnavati predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o normalizaciji odnosov med Kosovom in Srbijo. Premier Hashim Thaci (izg. hašim tači) je včeraj na zasedanju vlade izrazil prepričanje o izglasovanju zakona o ratifikaciji, kar pa je po mnenju gibanja Samoodločba poskus razdelitve odgovornosti vladne stranke z vsemi ostalimi strankami. Voditelj gibanja Albin Kurti meni, da sta Thaci in njegova vlada vmešana v korupcijo in organizirani kriminal, zato ne moreta govoriti in sprejemati odločitev v imenu celotnega Kosova.

Nadaljuje se vladno norčevanje iz izbrisanih. Po neuradnih informacijah naj bi najnovejši osnutek zakona o povračilu škode izbrisanim, ki ga pripravlja notranje ministrstvo pod vodstvom ministra Gregorja Viranta, namesto prvič predlaganih trideset evrov za vsak mesec izbrisa sedaj predvideval štirideset evrov. Po najnovejši shemi bi lahko tako največja odškodnina znašala dobrih deset tisoč evrov, če si je denimo posameznik status uredil šele letos, nič pa ni predvidenega za tiste, ki si dovoljenja za stalno prebivanje ali pa državljanstva niso uredili. Minister naj bi predlog danes posredoval tudi izbrisanim in njihovim predstavnikom, kar pa se po besedah pravnika Matevža Krivica iz Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije še ni zgodilo. Zadnji Virantov predlog je ocenil kot:

Izjava bo dostopna v posnetku oddaje.

Dodajmo še, da je včeraj potekel rok, do katerega bi morala Slovenija v skladu s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice sprejeti odškodninsko shemo za izbrisane. V začetku leta je sicer vlada sodišče zaprosila za podaljšanje roka, a ji to ni ugodilo.

Iniciativa zdravnikov za transparentno in strokovno javno zdravstvo in Gibanje Vseslovenska ljudska vstaja sta se odzvali na izjavo premierke Alenke Bratušek na včerajšnji tiskovni konferenci, češ da je razočarana da se pred sklicem shoda niso obrnili nanjo, in da se zaveda, da so v zdravstvu težave in da jih je treba začeti takoj reševati. Dejala je, da ne pozna celotnega nabora zahtev protestnikov. Od tega, kar je izvedela iz medijev, pa ugotavlja, da so se nekatere težave nabirale 20 let in zato vseh do 1. septembra, kot so zahtevali protestniki, ne bo mogoče rešiti. Več nam je povedal Danijel Bešič Loredan iz Iniciative zdravnikov:

Izjava bo dostopna v posnetku oddaje.