Južnokorejsko vrhovno sodišče je razsodilo, da mora japonsko podjetje Mitsubishi Heavy Industries izplačati kompenzacije 28 Južnim Korejcem, ki so bili med drugo svetovno vojno prisiljeni delati v podjetju. Prejšnji mesec je sodišče v podobnem primeru naročilo plačilo kompenzacij za prisilno delo v japonskem podjetju Nippon Steel & Sumitomo Metal. Japonski zunanji minister Taro Kono je sodbo označil za nesprejemljivo in dodal, da se je z njo zamajala pravna osnova za prijateljstvo med državama.

Pet nekdanjih delavcev v podjetju Mitsubishi je že pred tem vložilo tožbo za izplačilo kompenzacij, vendar je sodišče njihove prošnje zavrnilo na podlagi dogovora iz leta 1965. Ta je normaliziral diplomatske odnose med državama in ukinil možnost izplačila reparacij Južnim Korejcem. Ne glede na to je južnokorejsko vrhovno sodišče prejšnji mesec razsodilo, da je bila japonska okupacija korejskega polotoka nezakonita in da dogovor ne izključuje pravice žrtev do kompenzacije za zločine proti človeštvu, ki so se zgodili v času japonske okupacije.

Za svoje zločine druge svetovne vojne pa se v nasprotju z Japonsko kesa Nizozemska. Tam je državno železniško podjetje vzpostavilo komisijo, ki se bo s preživelimi žrtvami holokavsta ali njihovimi družinami dogovarjala o poravnavi za transport v nacistična koncentracijska taborišča. Nizozemsko državno železniško podjetje je v času druge svetovne vojne v prehodno taborišče Westerbrok prepeljalo 109 tisoč nizozemskih judov, od tam naprej pa v Auschwitz. Nizozemske železnice so sicer že pred leti priznale, da so med drugo svetovno vojno z vlaki upravljale v imenu nacističnega okupatorja, pri tem pa zaslužile sredstva v višini današnjih 2,5 milijona evrov.

Kulturno-znanstvena agencija Združenih narodov UNESCO je na seznam svetovnih kulturnih zakladov uvrstila jamajško glasbeno zvrst reggae. Zvrst je po besedah agencije ključnega pomena za mednarodni diskurz o svetovnih nepravičnostih, uporu, ljubezni in človečnosti.

Med  zaklade je bila danes uvrščena tudi Vila Tomšičeva 12 v Ljubljani. Vlada Republike Slovenije na dopisni seji sprejela Odlok o razglasitvi te vile za kulturni spomenik državnega pomena. Nepremičnina, ki je v lasti Društva slovenskih pisateljev od leta 1957, je bila kot takšna razglašena, ker je v pritličju nastal osnutek prve slovenske ustave leta 1990. V razlagi še piše, da se vila za kulturni spomenik razglasi z namenom, da se ohranijo njene kulturne vrednote, prepoznavnost in njena sedanja javna kulturna raba.

Na isti seji se je vlada seznanila tudi z informacijo o izvedbi projekta »Izstrelitev satelita NEMO-HD« in sklenila pogodbo o sofinanciranju tega projekta. Vlada v sporočilu za javnost navaja, da se bo Slovenija s satelitom, ki je produkt Centra odličnosti Vesolje-SI, pridružila državam, ki že imajo delujoče satelite v vesolju. Citiramo: “Za primerjavo: Slovenija v tem pogledu zaostaja za Republiko Češko za 40 let.” Konec citata.

Na seji je vlada prav tako sprejela Predlog zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami. S tem interventnim zakonom si država nalaga, da bo sama poskrbela za nakopičene količine odpadne embalaže, ki jo zasebna podjetja za zbiranje in obdelavo odpadne embalaže nočejo prevzemati. Če bo šlo vse po načrtih, bo država naknadno od podjetij terjala stroške odvoza in obdelave tako imenovane nelicencirane embalaže, to je embalaže tistih podjetij, ki jim ni treba odvajati dodatnega davka na količino embalaže, saj je proizvedejo ali uvozijo manj kot 15 ton letno. O predlogu zakona bodo poslanci odločali po nujnem postopku na decembrski seji.

V Gruziji je v drugem krogu predsedniških volitev slavila neodvisna kandidatka s podporo vladajoče stranke Gruzijske sanje Salome Zurabišvili. Novoizvoljena predsednica je s slabimi 60 odstotki glasov premagala opozicijskega kandidata Grigola Vašadžeja. Zmagovalka Zurabišvili se deklarativno zavzema za izboljšanje odnosov Gruzije tako z Rusijo kot z Evropsko unijo. Zadnje predsedniške volitve v Gruziji so tudi zadnje nasploh.  Vladajoča sanjska stranka z absolutno večino v parlamentu je namreč s spremembami ustave močno zmanjšala pristojnosti predsednika države, hkrati pa sprejela, da od leta 2024 naprej predsednika ne bodo več izbirali na volitvah, temveč ga bo imenoval svet 300 oblastnikov. Rezultate komentira Šota Kinča, novinar spletnega portala Open Caucasus Media.

Izjava

Več o gruzijskih volitvah v današnjem OFFsajdu ob petih.

Nemška zvezna policija je preiskala frankfurtske prostore največje nemške banke Deutsche Bank. Policija banko preiskuje v povezavi s pranjem denarja, na kar so opozorili tako imenovani Panamski dokumenti. Preiskovalci trdijo, da je Deutsche Bank svojim strankam pomagala pri nakazilih denarja, pridobljenega s kriminalnimi dejanji, v davčne oaze. Na ta način naj bi stranke oprale okoli 311 milijonov evrov. Nemški zvezni finančni urad BaFin je septembra že naročil banki, naj več stori za preprečevanje pranja denarja. Banka je bila leta 2017 sankcionirana, ker je svojim ruskim strankam pomagala oprati okoli 8,8 milijarde evrov, letos avgusta pa so priznali, da njihovi mehanizmi za preprečevanje takih dejanj še vedno niso učinkoviti.

V Državnem zboru je še vedno v teku razprava o Predlogu novele zakona o minimalni plači, ki so ga pripravili v Levici. Koalicijske stranke so že predhodno nakazale, da bodo predlog podprle, tako da si lahko naslednje leto obetamo zvišanje minimalca na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Leta 2021 bo minimalna plača morala znašati 20 odstotkov več, kot so minimalni življenjski stroški, kar bi po trenutni računici pomenilo 736 evrov. Končne rezultate glasovanja poiščite na Twitter profilu Aktualnopolitične redakcije Radia Študent v kratkem.