Vlada Velike Britanije je pričela s prodajo študentskih dolgov. Po besedah ministra za izobraževanje Joja Johnsona je ukrep del vzpostavljanja reda v javnih financah. Najvišjemu ponudniku bojo najprej na prodaj dolgovi iz let od 2002 do 2006, v naslednjih štirih letih pa vlada načrtuje prodajo dolgov pred letom 2012, ko so se šolnine potrojile na 9000 funtov letno. Načrti za prodajo posojil so bili najavljeni pred meseci, po besedah sekretarja Davida Gauka pa naj bi zaradi ugodnih razmer na trgu sedaj prišel pravi čas za udejanjanje načrta.

Medtem pa se je na londonskem visokem sodišču pričela obravnava blokiranja britanskega izvažanja orožja Savdski Arabiji. Od začetka konflikta v Jemnu je Velika Britanija v to državo odobrila izvoz za več kot 3 milijarde funtov orožja. Pojasni Andrew Smith iz Kampanje proti trgovanju z orožjem, ki je pričela sodni proces.

izjava

Na kaj se njihova pritožba nanaša, nadaljuje Andrew:

izjava

Zunanji ministri držav članic Evropske unije obljubljajo zagotovitev humanitarnih pogojev migrantom v Libiji. Najave prihajajo po dogovoru evropskih voditeljev na Malti, da bo za zajezitev mediteranske begunske poti namenjenih dodatnih 200 milijonov evrov, predvsem z nudenjem pomoči libijski obalni straži in nadzorom na evropsko zunanjo mejo. Evropska unija sicer podpira libijsko vlado v Tripoliju, za zagotovitev načrtov pa naj bi se dogovorila tudi z militantnimi organizacijami na jugu Libije, četudi se v Libiji zaradi manka politične enotnosti in razpršenosti bojujočih se sil često odvijajo konflikti.

Medtem ko se EU spopada z begunci s PR humanitarizmom, pa Maroko pošiljanje beguncev uporablja kot grožnjo. Maroška vlada je opozorila, da bo prekinila ekonomsko sodelovanje z Evropsko unijo, če ta ne bo upoštevala trgovinskega sporazuma, vmes pa namignila, da lahko to sproži nadaljnji prihod beguncev v Unijo. Izjava prihaja po razsodbi evropskega sodišča, da se trgovinski dogovor, sklenjen z Marokom, ne more nanašati tudi na Zahodno Saharo, ozemlje, ki ga Maroko okupira od leta 1975. Primer je na sodišče spravilo gibanje Polisario, ki si prizadeva za neodvisnost Zahodne Sahare. Ta je pred meseci preverjala legalnost pošiljke ribjega olja z okupiranega ozemlja v francosko pristanišče. Maroko je bil nedavno tudi ponovno sprejet v Afriško unijo, v kateri zaradi zahtev o prekinitvi okupacije prej ni imel članstva. Po sprejetju pa je vlada sporočila, da si bo prizadevala za promocijo svojih načrtov o avtonomiji Zahodne Sahare.

Turška vlada je več deset milijard dolarjev premoženja prenesla v premoženjski sklad. Vanj se bo preneslo raznorazno državno imetje, med drugim državna banka Ziirat Bank, delnice Turkish Airlines in manjših podjetij, v katerih ima država delež. Sklad je bil s 13-milijonskim začetnim kapitalom z namenom financiranja infrastrukturnih projektov ustanovljen lansko leto. Z infrastrukturnimi projekti naj bi trenutna vlada privabila investicije ter izgradila  - kot se je izrazil Erdoganov ekonomski svetovalec - zgodbo nove Turčije. Spomnimo, da bojo turški državljani v aprilu na referendumu glasovali o spremembi parlamentarnega sistema v predsedniškega, s čimer si trenutni predsednik Recep Tajip Erdogan obeta podaljšanje z ustavo omejenih mandatov najvišjih političnih položajev.    

Izraelski Kneset je s 60 glasovi za in 52 proti sprejel zakon, ki retroaktivno legalizira 4000 naseljenskih domov, zgrajenih na palestinski zemlji na okupiranem Zahodnem bregu. Judom bo tako dovoljeno ostati na prisvojenem zemljišču, če so si dom zgradili, ne da bi vedeli, da so ga postavili na zasebni lastnini Palestincev, ali če so se tam naselili po ukazu države. Tako imenovani regulatorni zakon, ki ga je predlagala ortodoksna verska stranka Judovski dom, bo moral prestati sodbo vrhovnega sodišča. Zakon pa povzroča razhajanja znotraj vlade. Po mnenju izraelskega obrambnega ministra Avigdorja Liebermana ima na sodišču nične možnosti uspeha. Generalni državni tožilec Avichai Mandelblit pa je zakon opisal kot protiustaven in v nasprotju z mednarodnim pravom, ker omogoča razlastitev privatne zemlje, ki jo je Izrael zasedel leta 1967. Vrhovno sodišče je namreč že leta 2014 razsodilo, da so naselja, zgrajena na zasebni palestinski zemlji, ki jih novi zakon legalizira, nelegalna in jih je potrebno porušiti.

Šest nemških zveznih držav je začasno prekinilo deportacije zavrnjenih prosilcev za azil v Afganistan. Državne oblasti Afganistana več ne dojemajo kot varno državo in želijo varnostno situacijo podrobneje preučiti, preden nadaljujejo ali popolnoma prekinejo s smerjo politike, ki jo določa minister za notranje zadeve Thomas de Maiziere. Ta kot član Krščansko-demokratske unije zagovarja neizprosno politiko deportacij. Pri tem se lahko sklicuje na sporazum med Evropsko unijo in Afganistanom iz oktobra 2016, ki državam EU omogoča takojšnjo deportacijo ljudi, ki niso pridobili pravice za azil. Afganistan jih je ob tem primoran sprejeti. Politika nekaterih zveznih držav ima podporo pri večini opozicijskih poslancev.

Misija Združenih narodov v svojem poročilu iz leta 2016 ugotavlja 3-odstotno rast smrtnih žrtev v tej srednjeazijski državi. Prejšnje leto je tako 11.500 ljudi zaradi vojaških spopadov izgubilo življenje. Urad Združenih narodov za begunce pa v odgovoru nemškemu notranjemu ministrstvu ugotavlja, da je celotna država Afganistana prizadeta zaradi notranjega oboroženega konflikta, zaradi česar je težko ločiti med varnimi in nevarnimi območji.