Evropska unija je s Turčijo podpisala 781 milijonov evrov vredno pogodbo o paketu pomoči, uradno namenjenem pomôči najranljivejšim beguncem. Po besedah komisarja Evropske unije za sosedstvo in širitev Olivérja Várhelyija gre za največji finančni paket, kar jih je Evropska unija kdaj sklenila. Evropski komisar je z Mahinur Özdemir, turško ministrico za družino in socialne zadeve, s katero je podpisal sporazum, razpravljal tudi o liberalizaciji viz, investicijah in trgovskih odnosih med Evropsko unijo in Turčijo. Turčija in Evropska unija sta leta 2016 sklenili dogovor, po katerem so turške oblasti v zameno za šest milijard evrov preprečevale odhode predvsem sirskih beguncev proti Grčiji. Prav tako iz Grčije v Turčijo po dogovoru deportirajo begunce, ki so na grško ozemlje vstopili neregularno. Tudi tedaj so bile evropske milijarde uradno namenjene oskrbi beguncev v Turčiji. Leta 2020 je Turčija sicer začela dovoljevati prehode beguncev v Grčijo, predvsem preko kopenske meje na reki Evros. Prav tako je začela z deportacijami beguncev v Sirijo, kar je dodatno spodbudilo beg beguncev iz Turčije proti Evropi. 

K skrbi za ljudi v Severni Ameriki. Mehiško vrhovno sodišče je dekriminaliziralo splav po celotni državi. Sodišče je presodilo, da je kazenski zakonik v nasprotju s pravicami do človekovega dostojanstva, reproduktivne avtonomije in svobodnega razvoja osebnosti, pravico do zdravja ter pravico do enakosti in nediskriminacije. Zato je kriminalizacija splava po odločitvi sodišča v nasprotju z ustavo. Po odločitvi morata oba domova mehiškega parlamenta splav izločiti iz kazenskega zakonika. To lahko traja več let, a do takrat odločitev vrhovnega sodišča o dekriminalizaciji že velja in ženskam ne prepoveduje opravljanja splava, prav tako zdravstvenim delavcem ne prepoveduje izvedbe. Leta 2021 je vrhovno sodišče za neustavnega spoznalo kazenski zakonik mehiške zvezne države Coahuila, ker je s kaznovanjem žensk za opravljanje splava kršil njihovo pravico do nedotakljivosti telesa. V dveh letih je splav dekriminaliziralo 12 od 31 mehiških zveznih držav.

Čez mehiško severno mejo, v Združene države Amerike, kjer je splav vedno bolj kriminaliziran, prav tako pa migracije. Ameriški okrožni sodnik David Ezra je zvezni državi Teksas naročil premestitev protibegunskih ovir na mejni reki Rio Grande na ameriško stran reke. Odločitev utemeljuje s tem, da bi ovire lahko pomenile kršitev pogodbenih sporazumov med Mehiko in Združenimi državami, saj ovirajo plovbo. Poleg tega zvezna država Teksas za postavitev ovir na reki ni dobila dovoljenja zveznih oblasti. Ovire, sestavljene iz boj in podvodnih mrež, so namestili julija, še istega meseca pa je zvezno pravosodno ministrstvo proti Teksasu vložilo tožbo. Republikanski guverner Teksasa Greg Abbott je odločitev sodnika Ezre označil za poseg v suverenost zvezne države in napovedal, da je s pritožbami pripravljen iti vse do vrhovnega sodišča. Julija je časopis Houston Chronicle objavil korespondenco člana Teksaške nacionalne garde na območju reke Rio Grande z njegovim nadrejenim. V elektronski pošti se je član nacionalne garde pritoževal nad nehumanostjo ukazov, ki jih je moral upoštevati pri delu na reki. Trdil je, da je po ukazih moral prosilce za azil, med njimi tudi otroke, potisniti nazaj v reko in jim ni smel dati pitne vode. 

Od navidezne skrbi za ljudi k navidezni skrbi za naravo. Vlada Joea Bidna je preklicala sedem zakupnih pogodb za črpanje nafte in plina v zveznem zatočišču za divje živali na Aljaski. Zaščitena območja je na dražbo ob izteku mandata dal Donald Trump. Zakupne pogodbe so sklenili le trije vlagatelji, medtem ko velike naftne korporacije interesa za območje niso izkazale. Ko je Biden postal predsednik, je zakupne pogodbe že zamrznil, zdaj so dokončno razveljavljene. Ob preklicu so vlagatelji imeli sklenjene pogodbe le še za območja, velika dobrih tisoč kvadratnih kilometrov. Biden je v predvolilni kampanji obljubljal konec vrtanja na zveznih območjih, kar je prekršil marca letos, ko je dal na dražbo zakupne pogodbe za črpanje nafte in plina na 300 tisoč kvadratnih kilometrov velikem območju v Mehiškem zalivu. Mesec pred tem je Biden odobril projekt Willow, ki podjetju Conocophillips omogoča črpanje nafte na zveznem območju na severu Aljaske.

Za konec tujih vesti še k pravicam odstavljenih politikov. Vojaška hunta v Gabonu je sporočila, da je zdaj že nekdanjega predsednika Alija Bonga izpustila iz hišnega pripora. Hunta je kot razlog navedla Bongovo zdravstveno stanje. Če bo želel, bo lahko tudi zapustil državo. Bonga je vojska pred dobrim tednom odstavila s položaja predsednika, potem ko je bil izvoljen za še en mandat. V ponedeljek je kot začasni predsednik zaprisegel Bongov bratranec, general Brice Clotaire Oligui Nguema.

Evropsko sodišče za človekove pravice je delno pritrdilo pritožbi najboljšega slovenskega košarkaša med zaporniki, Igorja Bavčara. Pritožbo je podal zaradi izjave nekdanjega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča septembra 2016, ko je na Pop TV izjavil naslednje:

Izjava

Bavčar je trdil, da je Klemenčič kršil načelo domnevne nedolžnosti in s tem šesti člen konvencije o človekovih pravicah. Bavčar je od države zahteval slabega 1,4 milijona evrov, a bo po sodbi evropskega sodišča dobil 16 tisoč evrov. Bavčar je bil leta 2013 prvič obsojen zaradi pranja denarja, junija 2015 pa je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo. V drugi sodbi, ki je postala pravnomočna maja 2017, je bil obsojen na pet let zapora, leto dni kasneje pa je bil pogojno izpuščen. Klemenčič je izjavo dal nekaj mesecev po prvi obsodbi, ko se je v javnosti pojavil posnetek Bavčarjevega igranja košarke, potem ko naj bi nekaj mesecev pred tem imel operacijo na srcu. Bavčar je trdil, da zaradi operacije ni mogel začeti prestajanja zaporne kazni.

Okrožno sodišče v Mariboru je Teodora Lorenčiča spoznalo za krivega mobinga na Univerzi v Mariboru. Lorenčiča, ki je opravljal funkcijo vršilca dolžnosti glavnega tajnika, je sodišče obsodilo na šest mesecev pogojne kazni s preizkusno dobo enega leta. Mobing je prijavil Lorenčičev pomočnik Alen Vidonja. Sodišče je sodbo izdalo januarja, nanjo se Lorenčič ni pritožil, ta teden pa je postala pravnomočna. 

Vir fotografije: 24ur