V Belorusiji so 4. julija z neba padali plišasti medvedki s sporočili v korist demokratičnim vrednotam. Uradni Minsk je to zanikal, a po poplavi dokazov na svetovnem spletu je bil še poslednji samodržec v Evropi Aleksander Lukašenko primoran ukrepati. In je. Včeraj je odpustil vodjo vojnega letalstva generalmajorja Dmitrija Pakmelkina, šefa Nacionalnega komiteja za kontrolo meja generalmajorja Igorja Rakovskega, disciplinski opomin pa je pripadel ministru za obrambo Juriju Žabodinu in še drugim visokim funkcionarjem za domovinsko varnost.

Za akcijo je odgovorna švedska oglaševalska agencija Studio Total, ki zaposluje štiri ljudi. Tem se je zdela akcija pomembna in potrebna pa tudi dovolj zanimiva za lastno publiciteto, da so iz lastnega žepa financirali lahko letalo, ki je s tisoči plišastih medvedkov preletelo sever Belorusije. Govorimo s Thomasom iz Studia Total. Zakaj so se odločili za to akcijo?

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Kako uspešni so bili? Thomas poda še zgodovinsko vzporednico:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Nadaljujemo z zapleti v letalstvu. V Washingtonu se kongresniki pripravljajo na sprejetje zakona, ki bi prepovedovalo ameriškim letalskim prevoznikom plačevati letalski ogljikov davek Evropski uniji. Napori ameriških zakonodajalcev se odvijajo v luči dvodnevnega srečanja 16 držav, ki nasprotujejo uvedbi davka s strani Evropske unije. Evropska komisarka za podnebje Connie Hedegaard tem odgovarja prek tvita, citiramo: „EU zavzeto čaka na države, ki sestankujejo v DC-ju, da pridejo s KONKRETNIMI predlogi za ZNATNO zmanjšanje letalskih emisij,“ konec citata.

V ruskem mestu Ulyanovsk pa je začela delovati prva baza Severnoatlantskega zavezništva na ruskem ozemlju. Njen namen je oskrba in podpora zavezniškemu umiku iz Afganistana, ki naj bi se odvil do leta 2014. Pomoč Rusije pri operaciji v Afganistanu se je pričela že v letu 2009, ko je Rusija dovolila oskrbovanje vojaških sil Nata v Afganistanu prek svojega ozemlja. Rusija se zaradi odločitve sooča tudi s pritiski iz lastnih vrst, saj naj bi omogočala povečan vpliv zahoda v regiji Centralne Azije. Po drugi strani pa nekateri v odločitvi vidijo pričetek opuščanja mentalitete hladne vojne med Rusijo in Združenimi državami Amerike, dasiravno se ta kleše z nedavno odločitvijo Rusije po vzpostavitvi vojaških baz na tujih območjih, kjer so apetiti velesil visoki.

Apetiti Indije in njenih zaveznikov se kažejo v vzpostavitvi pomorske vojaške baze na Malaški ožini, kar ji bo omogočilo obsežen nadzor nad to ključno geostrateško točko. Malaška ožina je glavna povezava med Indijskim in Pacifiškim oceanom, saj povezuje vzhodno Azijo, Združene države Amerike in Avstralijo s preostalo Azijo in Afriko. Obenem se prek nje odvija tudi četrtina svetovne trgovine in kar je pomembnejše, prek nje potuje 80 odstotkov kitajske nafte. Indijska odločitev sovpada z novo strategijo Združenih držav Amerike, ki nameravajo v področje južnokitajskega morja premestiti 60 odstotkov svojih pomorskih sil.

Predsednik Sudana Omar Hassan Al Bašir je uvedel ostre varčevalne ukrepe, med drugim je znižal subvencije za naftne derivate in napovedal višje cene javnega prevoza. S temi niso bili zadovoljni študentje, ki so v največjem mestu Darfurja Nyali organizirali shod na osrednjem trgu. Tisoč zbranih je po besedah policije metalo kamenje v poslopja raznih uradov in še same policiste, zaradi česar so se bili ti primorani braniti. V obrambi so ubili osem protestnikov, dva ducata pa poškodovali. Sudanske oblasti si sicer prizadevajo zmanjšati pomen protesta, češ da zanj niso odgovorni študentje, temveč zloglasne sile, ki si želijo strmoglaviti Al Baširja.

V Romuniji se nadaljuje politična bitka med predsednikom države – Traianom Basescuom in predsednikom vlade Viktorjem Pontom. Referendum, na katerem se je glasovalo o odstavitvi predsednika države, ni bil uspešen, saj se ga je udeležilo le 46 namesto potrebnih 50 odstotkov volilnih upravičencev. Kljub izidu pa predsednik vlade Ponta ne želi odnehati. Trdi, da se je volilni cenzus spremenil. Namesto 18 milijonov volilnih upravičencev po statistikah iz leta 2001 naj bi bilo po še neobjavljenem cenzusu iz leta 2011 le še 15 milijonov volilnih upravičencev, kar bi spremenilo tudi potrebne odstotke za veljavnost referenduma. O sporu bo odločalo ustavno sodišče, saga pa se bo v vsakem primeru nadaljevala.

Združene države Amerike pa je doletela največja suša v zadnjih petih desetletjih. 55 odstotkov skupnega področja je izsušenega, lokalne oblasti pa že pripravljajo obsežne plane za pomoč prizadetim, za jesen pa se napovedujejo višje cene tako koruze, soje in podobnih poljščin kot tudi mesnin, ki se s temi prehranjujejo. So se pa ob suši zganili kmetovalci, ki v vse večji meri nasprotujejo vse obsežnejšemu hidravličnemu fraktoriranju – po domače frackingu, torej črpanju plina iz zemlje, ki zahteve visoko porabo podtalnice.