Off liberijskih novic

Off liberijskih novic

Aktualno-politična novica
17. 2. 2014 - 14.00
 / OFF

Ameriški zunanji minister John Kerry je svoj obisk v Indoneziji izkoristil za poziv k spopadu s klimatskimi spremembami. Njegov govor je sledil dogovoru s Kitajsko, ki določa novo sodelovanje držav pri omejevanju toplogrednih plinov. Med drugim se mu je zdelo pomembno omeniti dejstvo, da je za učinkovitost sprememb nujno globalno sodelovanje. Ekstremne vremenske razmere, s katerimi se sooča celoten planet, in katastrofalne posledice so očitno le dosegle stopnjo, ki je celo ZDA primorala k priznavanju problematike. Kerryjeve odločne besede so brez dvoma razveselile številne male otoške države v regiji, saj jim pomen boja proti klimatskim spremembam najbrž do te točke ni bil jasen. Naravne katastrofe, povišana morska gladina in poplave namreč že leta samo ogrožajo njihov fizični obstoj.

 

Množice tako podpornikov kot tudi nasprotnikov venezuelskega predsednika Nicolasa Madura še naprej korakajo po ulicah Caracasa. Maduro je v nedeljskem nagovoru državljane pozval k miru in odgovornost za proteste pripisal kolumbijskemu predsedniku Alvaru Uribi, ki naj bi skrbel za financiranje gibanja, ki je sprožilo demonstracije. Prav zaradi domnevne kolumbijske vpletenosti in pozivanja k protivladnemu nasilju je vlada prekinila prenose kolumbijskega televizijskega programa NTN24. Med protivladnimi protestniki so sicer predvsem študenti, ki jih v državi skrbi vedno več nasilja, visoka inflacija ter pomanjkanje zaposlitvenih možnosti.

 

Romunsko ustavno sodišče je zavrnilo predlog nove ustave, saj naj bi bili številni členi v nasprotju z načeli pravne države. Posledično se morajo problematični deli spremeniti pred vrnitvijo v parlament, kjer se bo debata nadaljevala. Predlog ustave, ki je bil oblikovan lanskega junija, morata pred vstopom v veljavo sprejeti dve tretjini obeh domov parlamenta, zatem ljudstvu na referendumu, na koncu pa mora potrditev priti od Beneške komisije, institucije Sveta Evrope, saj mora vsaka ustavna sprememba temeljiti na evropskih normah. Predlog je sestavila trenutno najmočnejša stranka v državi, Socialno demokratična unija, ki v parlamentu zastopa kar 70 odstotkov sedežev.

 

Bolgarski politiki so makedonske kolege obtožili, da financirajo filme, ki vsebujejo zavajajoče zgodovinske podatke. Gre za filmski projekt o srednjeveškemu cesarju  Samuilu, ki je predstavljen kot Makedonec, medtem ko nasprotna stran trdi, da gre za Bolgara. Zgodovinarji v obeh državah trdijo, da je vladar, ki je bil na oblasti v času 10. in 11. stoletja, del njihove državne dediščine. Kar pol milijona evrov je makedonska vlada namenila snemanju, kar pa naj bi bil po mnenju bolgarskega evropskega poslanca Andreia Koratcheva le še dodaten korak stran od Evropske unije. Na poslabšanje odnosov med državama je vplivala že bolgarska odločitev iz leta 2012, da se pridruži Grčiji v preprečevanju začetka pristopnega procesa Makedonije.

 

Protivladni protesti se širijo po Balkanu. V Podgorici se je zbralo okrog 300 demonstrantov, ki so s svojim pohodom želeli opozoriti na visoko nezaposlenost, korupcijo in splošno slabo ekonomsko stanje. Zahtevali so odstop črnogorske vlade, med protestniki in policijo pa je kot ponavadi prišlo do izmenjave kamnov in solzivca. Končalo se je z aretacijo dvajsetih protestnikov in devetimi poškodovanimi policisti. Skupina petdesetih aktivistov, profesorjev in novinarjev je v odzivu zahtevala izpustitev aretiranih, saj naj bi bili zaprti miroljubni protestniki, medtem ko so nasilni provokatorji na prostosti.

 

Pomoč Grčiji pa se je izkazala kot le del predvolilnih kalkulacij. Nemška kanclerka Angela Merkel se je namreč odločila, da bo preprečila solidarnostno gesto Grčiji, ki jo je predlagal finančni minister Wolfgang Schaeuble. Kot razlog za paket pomoči je navedel skrb, da bi v nasprotnem primeru še večjo podporo na prihajajočih volitvah dobile desne radikalne skupine, kot je Rdeča zora. Ta pomislek pa ne premaga domačih preračunavanj pred evropskimi volitvami. Merklovo namreč skrbi, da bi nadaljevanje pomoči dalo preveč materiala kritikam s strani nemške evroskeptične stranke Alternativa za Nemčijo.

 

Za konec pa se nam je iz Liberije javila sodelavka Anuša Pisanec in nam razsvetlila trenutno politično stanje v državi.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.