Rohinški begunci v Bangladešu protestirajo proti dogovoru med Bangladešom in Mjanmarom o njihovi vrnitvi v Mjanmar. Rohinge zahtevajo, da Mjanmar javno obljubi, da jim bo zagotovil državljanstvo, do katerega trenutno niso upravičeni, saj jih Mjanmar obravnava kot nelegalne migrante. Med ostalimi zahtevami protestnikov so še začetek sodnih procesov proti odgovornim za zločine v mjanmarski vojski in obnova uničene infrastrukture. V Bangladeš je od avgusta lani pred nasiljem mjanmarskih oblasti prebegnilo več kot 650 tisoč Rohing, čez 300 tisoč pa jih v tamkajšnjih taboriščih biva že dlje. Program vračanja beguncev se bo začel prihodnji torek, ko naj bi v Mjanmar premestili 6500 Rohing, ki živijo na nikogaršnji zemlji med državama. Medtem Rohinge v Mjanmaru še vedno poskušajo zapustiti državo in prečkati reko Naf na meji z Bangladešom. Amnesty International pa je dogovor označil za nezrel, saj bi morala biti vrnitev prebežnikov prostovoljna.

Turčija je začela z vojaško operacijo v sirski regiji Arfin. Začetek operacije naj bi zaznamovalo topniško obstreljevanje kurdskih vasi. Obstreljevanje, uradno ne v okviru operacije, sicer poteka že cel teden. Turčija je napovedala, da bo iz regije Afrin izgnala kurdske enote, potem ko so Združene države Amerike napovedale širitev podpore kurdskim borcem na vzhodu Sirije. Turčija borce kurdskih Ljudskih obrambnih enot vidi kot podaljšek kurdskih upornikov v Turčiji. Sirija je na turško napoved posredovanja na sirskem ozemlju odgovorila, da se bo Turčiji vojaško zoperstavila. Prav tako so Turčijo proti posredovanju v Siriji svarile Združene države Amerike. Turčija je ostala neomajna, trenutno pa poskuša pridobiti soglasje Moskve za letalske napade. Več o temi pa v Kultivatorju ob sedemnajstih.

Ukrajinska Verhovna Rada je potrdila zakon, s katerim regiji Doneck in Lugansk razglaša za začasno okupirani. Zakon nadaljuje s prepovedjo transporta in trgovine z vzhodnima regijama. Prav tako razveljavlja vse uradne dokumente, ki jih izdajajo separatistične oblasti, razen krstnega in mrliškega lista. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je zakon pospremil z besedami, da bo ta pomagal pri vzpostavitvi nadzora na vzhodu s političnimi in diplomatskimi sredstvi. So pa Združene države Amerike pred slabim mesecem odobrile novo dostavo orožja Ukrajini, torej še več političnih in diplomatskih sredstev.

Združene države Amerike pa niso zgolj izvoznice demokracije, negujejo jo tudi doma. Senat je v tej luči sprejel zakon, ki podaljšuje veljavnost Zakona o nadzoru tujih obveščevalnih služb za šest let. Ta ameriškim obveščevalnim službam dovoljuje uporabo stranskih vrat za nadzorovanje ameriških državljanov, če so v svojih komunikacijah omenjali komunikacijske naslove tujcev, ki jih obveščevalna služba smatra za tarče. Že prejšnji teden je predstavniški dom potrdil zakon, ki širi pooblastila obveščevalnih služb za nadzor ameriških državljanov brez sodnega naloga. Lansko leto naj bi sicer Agencija za nacionalno varnost prostovoljno opustila program zbiranja informacij na tak način, a bo novi zakon to odločitev najverjetneje razveljavil.

Na drugo stran Atlantskega oceana. Evropska unija se z Etiopijo dogovarja o sklenitvi sporazuma o deportacijah etiopskih migrantov iz Evropske unije. Po internem osnutku sporazuma bi Evropska unija podatke o etiopskih migrantih, ki jih smatra za nelegalne, posredovala etiopski narodno-obveščevalni in varnostni službi. Po ustrezni identifikaciji bi bili ti migranti deportirani, razvojna veja Evropske komisije pa bi krila stroške njihove reintegracije v državo. Takih migrantov je v Evropi okrog 3000.

Pred zaključkom pogajanj so etiopske oblasti opustile sodni pregon vodje opozicije Merere Gudine. Ta je bil v sredo skupaj z nekaj sto drugimi političnimi aktivisti izpuščen na prostost. Oblasti so ga aretirale novembra 2016 med protestniškim vrenjem v državi. Evropski poslanci so prejšnje poletje zahtevali njegovo izpustitev.

Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru lezbičnega para iz Francije ugotovilo, da partnerka biološke mame njunega otroka ni upravičena do očetovskega dopusta. Par je spor sprožil že leta 2004, francosko sodišče pa je takrat navedlo, da se izraz očetovski dopust nanaša na biološkega očeta. Evropsko sodišče za človekove pravice je odločitvi pritrdilo in izrazilo mnenje, da je očetovski dopust namenjen večji vlogi očetov v vzgoji otrok in da se izraz očetovski dopust nanaša na biološkega očeta. Tako materin partner do dopusta ne bi bil upravičen tudi v primeru heteroseksualnega para. V sodbi navaja tudi, da se je francoska zakonodaja v času od leta 2004 spremenila in zdaj dopušča tovrstni dopust tudi za nebiološke starše.

Na dopust pa bo odšel zbor prebendarjev Zagrebške nadškofije, ki upravlja s cerkvenim premoženjem. Hrvaško katoliško cerkev pretresa škandal zaradi nasedlih investicij, ki so v cerkveno malho zavrtale 50 milijonov evrov veliko luknjo. Zbor prebendarjev se je pred desetletjem odločil za poroštvo gradbenim investicijam v nakupovalno središče in luksuzne vile na cerkvenih zemljiščih, ki jih bog očitno ni blagoslovil. Po propadu investicij pa so Zagrebški nadškofiji ostale hipoteke. Nadškofija je zbor prebendarjev na pobudo vatikanske kongregacije za kler že razpustila.

Podjetje Arriva Dolenjska in Primorska ter predsednik Sindikata poklicnih voznikov Slovenije Endre Mesaroš se nista uspela poravnati glede Mesarošove odpovedi. Vozniki Arrivinih avtobusov so lani poleti napovedali stavko, Arriva pa je Mesaroša tik pred tem odpustila iz krivdnih razlogov. Njegova krivda je, da mu je v denarnici manjkalo 90 centov od prodanih vozovnic. V Arrivi vztrajajo, da je to lahko razlog za krivdno odpustitev, v sindikatu pa trdijo, da gre za napad na predstavnika delavcev. Po neuspehu poravnave se je na koprskem delovnem sodišču začela glavna obravnava.