Nemška socialdemokratska stranka SPD je po odstopu predsednika Martina Schulza za njegovo naslednico nominirala Andreo Nahles. Nahles je bila med letoma 2013 in 2017 ministrica za delo in socialne zadeve, sicer pa spada v bolj levo krilo stranke. Znana je po nasprotovanju reformam delovne in socialne zakonodaje pod vodstvom Gerharda Schroederja v času, ko je bila predsednica strankinega podmladka. Ta trenutno najbolj nasprotuje vstopu socialdemokratov v veliko koalicijo s konzervativci pod vodstvom Angele Merkel, a Nahles je napovedala, da bo skušala strankino članstvo prepričati v smiselnost ponovne velike koalicije. O tej bo skoraj pol milijona članov glasovalo na kongresu med 20. februarjem in 2. marcem. Martin Schulz je z mesta predsednika stranke odstopil po manj kot enem letu. Ko je marca lani prevzel krmilo, si je obetal zmago na parlamentarnih volitvah in prevzem kancleriata. SPD je na septembrskih volitvah dosegla najslabši rezultat po drugi svetovni vojni. Kljub porazu je Schultz vztrajal, da ne bo vstopil v še eno veliko koalicijo, kasneje pa tudi, da v novi vladi ne bo zasedel ministrskega mesta. Obe obljubi je prelomil, namera, da bi postal zunanji minister, pa je povzročila spor tudi v vrhu stranke. Do imenovanja Andree Nahles bo stranko začasno vodil župan Hamburga Olaf Scholz, ki se omenja kot kandidat za naslednjega finančnega ministra.

Dnevi na položaju so šteti tudi južnoafriškemu predsedniku Jacobu Zumi. Južnoafriška policija je izvedla preiskavo na domu vplivne družine Gupta, ki je skupaj s predsednikom Zumo vpletena v korupcijske škandale. Preiskava prihaja dan po tem, ko je vladajoča stranka Afriški nacionalni kongres Zumi zaukazala, naj odstopi z mesta predsednika države. Zuma ni več predsednik stranke, odkar ga je na decembrskem kongresu na tem mestu nasledil podpredsednik Cyril Ramaphosa, a zaenkrat ostaja predsednik države. Želja stranke, da zapusti še to funkcijo, sicer ni pravno izvršljiva, a stranka napoveduje, da bo Zumi v primeru njegovega vztrajanja izglasovala še nezaupnico v parlamentu. Zuma je do sedaj družino Gupta ščitil pred preiskavami, današnja jutranja racija pa mu je poslala signal, v čigavih rokah so vajeti oblasti. Zuma je med drugim obtožen izdaje državnih skrivnosti članom premožne družine Gupta, preferiranja njihovih podjetij na javnih razpisih in podleganja vplivu družine Gupta pri imenovanju članov vladnega kabineta.

Kljub koruptivnim poslom pa je zaenkrat še trdno v sedlu izraelski premier Benjamin Netanjahu. Njegov stolček se je sicer rahlo zamajal, ko je izraelska policija tožilstvu zaradi korupcije priporočila pripravo obtožnice proti njemu. Netanjahu se sooča z obtožbami, da je medijskemu mogulu Arnonu Mozesu v zameno za pozitivno poročanje ponujal omejevanje konkurenčnih medijev. Poleg tega naj bi v ločenem primeru Netanjahu sprejel več sto tisoč dolarjev daril v zameno za usluge. Netanjahu vse obtožbe zanika, policija pa trdi, da obstaja dovolj dokazov za sestavo obtožnice. Opozicija ga je pozvala k odstopu.

Nizozemskega zunanjega ministra Halbeja Zijlstra pa je po pritiskih opozicije s položaja odnesel dolg nos. Javnost ga je namreč ujela na laži, ko je razlagal, da je bil leta 2006 prisoten na sestanku z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Na njem naj bi ta razlagal svoje načrte za Veliko Rusijo, v katero bi zaobjel Ukrajino, Belorusijo in pribaltske države. Zijlstra je kasneje priznal, da ga na sestanku ni bilo in da je z lažjo skušal le zaščititi svoj vir, premier Mark Rutte pa je ministra zagovarjal z mnenjem, da so Putinove velikoruske ambicije resnične.

Med moskovskimi in washingtonskimi mestnimi oblastmi se je vnela ulična bitka. Moskovski župan je napovedal preučitev predloga, da bi ulico ob ameriškem veleposlaništvu preimenovali v Severnoameriško slepo ulico. Veleposlaništvo pa bi tako dobilo hišno številko Severnoameriška slepa ulica 1. Predlog prihaja po tem, ko so oblasti v ameriški prestolnici Washington v začetku januarja sprejele preimenovanje dela ulice ob ruskem veleposlaništvu. Zgolj del Avenije Wisconsin, ki poteka neposredno pred veleposlaništvom, se bo po novem imenoval Trg Borisa Nemcova. Uradno se bo ime zamenjalo 27. februarja - na tretjo obletnico umora Nemcova, ki je bil eden vidnejših ruskih opozicijskih politikov.

Na nekoliko resnejšem nivoju pa se geopolitične igrice odvijajo na Daljnem vzhodu. Medtem ko Severna in Južna Koreja izražata zadovoljstvo z obiskom severnokorejskih predstavnikov v južni sosedi, pa ameriške obveščevalne strukture nad tem niso navdušene. Prvi obveščevalec Dan Coats je na zaslišanju v ameriškem senatu posvaril, da se čas za odločitev, kako preprečiti severnokorejsko zmožnost jedrskega napada na ZDA, hitro izteka in da Severna Koreja potencialno predstavlja eksistencialno grožnjo ZDA. Severna Koreja zaenkrat še ni dokazala sposobnosti montaže jedrskega orožja na balistično raketo, medtem ko imajo Združene države Amerike na zalogi skoraj sedem tisoč jedrskih konic, v Južni Koreji pa vzdržujejo skoraj 40 tisoč vojakov.

Slovenija

Zaposleni v vzgoji in izobraževanju so danes izvedli stavko in protestni shod na Kongresnem trgu. Po besedah organizatorjev pod vodstvom sindikata Sviz je delo prekinilo 40 tisoč zaposlenih, na Kongresnem trgu pa se jih je zbralo okoli 20 tisoč. Stavkovne zahteve vključujejo dvig plač za dva do tri plačne razrede, višji regres za najslabše plačane delavce v šolstvu in ustrezno ovrednotenje razredniškega dela. Dogajanje na Kongresnem trgu povzame sodelavka Aktualnopolitične redakcije Rina Pleteršek:

Izjava

Stavkovne zahteve pa so, kot opozarjajo sindikati, le vrh ledene gore. V kolektivu Osnovne šole Mengeš so razočarani predvsem nad mankom komunikacije ministrstva z učitelji. Pojasni Tatjana Kneževič iz Osnove šole Mengeš.

Izjava 

V državnem zboru poteka drugo branje vladnega predloga Zakona o spodbujanju investicij. Ta ureja področje državnih subvencij za investicije, uvaja pa tudi možnost razlastitve lastnikov zemljišč, na katerih naj bi stala strateška investicija. Razlastitev bi bila po predlogu mogoča, če bo vlagatelj vložil najmanj 40 milijonov evrov in zaposlil najmanj 400 ljudi oziroma pol toliko, če gre za investicijo v raziskovalno dejavnost. Razširjena možnost razlastitve, ki je bila do sedaj mogoča le v primeru gradnje javne infrastrukture, je sprožila buren odziv okoljevarstvenikov in opozicije, ki opozarjajo, da zasebni dobiček ne more biti javni interes. Pomisleke je izrazila tudi Zakonodajnopravna služba Državnega zbora. Ta ugotavlja, da so domnevne koristi od zasebne investicije izven nadzora države in kot take vprašljive, zato pa se zastavlja vprašanje, če je takšna določba lahko podlaga za razlastitev. Poleg tega predlog zakona ne zahteva pozitivnega ekonomskega, okoljskega, socialnega in prostorskega vpliva investicije na okolje. Zakonodajnopravna služba še izpostavlja, da je razlastitev mogoča le v primeru, ko ne obstaja druga primerna nepremičnina.