Newyorški vrhovni tožilec je pričel preiskovati naftnega korporacijskega velikana ExxonMobil glede zavestnega zavajanja javnosti in investitorjev o vplivu podnebnih sprememb, z istim razlogom pa je bila izvršena tudi pozivnica premogovnemu velikanu Peabody Energy. Korporacije so bile v preteklosti namreč obtožene financiranja društev, ki so propagirale zanikanje podnebnih sprememb. Prav tako pa so bili podani številni indici glede dezinforamiranja o legitimnosti nekaterih znanstvenih raziskav na tem področju, četudi so njihove lastne znanstvene ekipe že pred 40imi leti ugotovile tehtnost podnebnih sprememb.

Da zoper bojevanje proti podnebnim spremembam, četudi le v prevladujoči obstoječi obliki, ni heca, pa menijo tudi v Franciji. Dotična država uvaja začasni poostreni nadzor na mejah v obdobju trajanja podnebne konference Združenih narodov, ki bo trajala od konca novembra do sredine decembra v severovzhodnem delu Pariza ter se ga bo udeležilo več kot 80 svetovnih voditeljev. Notranji minister Bernard Cazeneuve je ob tem izjavil, da to ne pomeni kršitve prostega prehoda meje schengenskega sporazuma, saj da ta določa začasno zaustavitev izvajanja ob posebnih okoliščinah, kot so dotični pogovori. Hkrati pa je poudaril, da razlog ukrepa niso migranti, temveč bo izveden, navajamo, “v kontekstu teroristične grožnje ali tveganja za javni red”. Spomnimo, da ima izjema posebnih okoliščin tudi v Franciji pogostost pojavljanja, skoraj enakovredni pravilu, saj je bil poostren nadzor na mejah prav tako uveden leta 2011 ob zasedanju skupine G 20. Tovrstni ukrepi so aktivirani predvsem zaradi tega, da se zasedanja ne zasenčijo z protesti okoljskih aktivistov.

Nemška koalicija je sklenila dogovor o pospešenju azilnega postopka za vračanje prihajajočih migrantov. Na podlagi domnevno legitimne delitve na begunce in ekonomske migrante bo slednjim sedaj namenjen pospešen postopek obravnavane v posebnih centrih znotraj nemških mej, ki naj ne bi trajal več kot en teden oziroma še dodatna dva tedna ob pritožbi na odločitev. Spomnimo, da je na Bavarskem vladajoča Krščansko socialna unija vztrajala na vzpostavitvi posebnih tranzitnih con na meji z Avstrijo, čemur je nasprotovala koalicijska stranka Socialnih demokratov. Poleg pospešitve postopkov pa je nemška kanclerka Angela Merkel napovedala tudi vzpostavitev enotne baze podatkov, ki naj bi zveznim deželam služila v namen boljšega pregleda nad migranti in uvedbo enotne izkaznice, brez česar jim bo onemogočen dostop do socialnih ugodnosti.

Stranke pozicije in opozicije so se v Makedoniji vendarle uspele dogovoriti o oblikovanju prehodne vlade pred aprilskimi volitvami. Pogovori in dogovori so bili opravljeni ob posredovanju Evropske unije. Spomnimo, da je bilo oblikovanje prehodne vlade določeno po protestih proti vladi Nikolaja Gruevskega, ki so z vpletenostjo opozicije dobile povod ob razkritju vladnega prisluškovanja številnim državljanom. Več o tem, kaj je bilo ponoči doseženega in katera vprašanja ostajajo še odprta, pa novinar Siniša Jakov Marušić.

Izjava

Dogovor o prehodni vladi po mnenju novinarja Balkanske mreže za preiskovalno novinarstvo  pomeni velik premik v reševanju dologtrajne politične krize, ki pa s tem nikakor ni že tudi rešena.

Izjava

Mirovni Inštitut je v javnem pismu opozoril pred obravnavanjem prihajajočih beguncev kot zgolj varnostnega in ne humanitarnega vprašanja. Več o razlogih in posledicah tovrstne percepcije in recepcije beguncev pojasni Veronika Bajt iz Mirovnega Inštituta:

Izjava

Sindikat vojakov Slovenije je v pismu ministrici za obrambo Andreji Katič opozoril na neprimerno plačevanje vojakov ob begunski krizi. Kje tičijo problemi, pojasni predsednik Gvido Novak:

Izjava

V dotičnem primeru se problemi nanašajo predvsem na enako plačilo  tako za pripravljenost vojakov kot ostale javne uslužbence. Novak:

Izjava